Težave, ki se nam morda zdijo oddaljene, a se nas vseeno lahko zelo dotikajo. Vsaj dolgoročnoSarajevo je pred kratkim gostilo tretjo konferenco strokovnjakov z vsega sveta, ki se ukvarjajo z vprašanji etike s teološkega vidika. 421 udeležencev iz 78 držav je razpravljalo o odgovorih na sodobne izzive na podlagi Svetega pisma in krščanskega izročila s ciljem pripomoči k pravičnejšemu svetu na globalni ravni.
Med osrednjimi temami so bili ekologija oziroma odnos med naravo in različnimi generacijami ljudi, odnos do migrantov in beguncev ter kriza političnega vodenja.
O strukturnem grehu
Eden organizatorjev konference je Roman Globokar, docent na katedri za moralno teologijo Teološke fakultete v Ljubljani. Izpostavlja temo “strukturnih grehov”, kot so na primer korupcija, uničevanje okolja, neenake možnosti za izobraževanje, zaposlitev: “Ljudje, ki so rojeni v takih okoljih, svoje človečnosti niti ne morejo razviti.”
Preberite še:
“Ko vidiš, da bi se tvoje življenje lahko končalo, se naenkrat spet zaveš, koliko ti je podarjeno”
Grozljiva dilema
Razklanost med peščico zelo bogatih in revno večino se najbolj jasno kaže v Latinski Ameriki, dodaja Globokar, ki je navedel konkreten primer strašljive moralne dileme z drugega konca sveta. Povedal jo je zdravnik in etik s Filipinov.
“Tam iz bolnišnice pokličejo družino in rečejo: ‘Ali boste še naprej plačevali, da bomo oskrbovali vašega očeta, ali pa pridite v bolnišnico in odstranite iz njegovega telesa sondo, s katero se umetno hrani.’ Ker zdravstveni sistem ni urejen, je treba prevzeti odgovornost za konec življenja bližnjega sorodnika, če nisi sposoben plačati. Kdor je reven, nima nobenih možnosti, ne more živeti človeškega dostojanstva,” ugotavlja dolgoletni direktor Zavoda sv. Stanislava.
Zakaj je konferenco gostilo ravno Sarajevo?
Za hrano
Tematika beguncev in migrantov je bila na konferenci tako rekoč samoumevna. Jasno je, da bo v prihodnosti val preseljevanj zelo izrazito vezan na podnebne spremembe.
“Le v podsaharski Afriki se želi preseliti 140 milijonov ljudi. Nimajo več možnosti za življenje, zemlja je postala suha, ne zraste nič več, ljudje nimajo hrane. Puščava se širi, nimajo kam sejati. Ljudje bodo šli tja, kjer je hrana,” je s skrb zbujajočo številko postregel Roman Globokar in poudaril: “Treba je reševati vzroke.”
Sarajevska konferenca v fotopodobah:
Preberite še:
Z nejevernim Tomažem imamo več skupnega, kot si mislimo
V spirali brezperspektivnosti
Kar pa seveda ni enostavno. Človeštvo se je znašlo v začaranem krogu: “Glede uničevanja okolja je verjetno največ težav v Afriki. Podnebne spremembe najbolj vplivajo na revne. Revni postajajo zaradi njih še bolj revni, še manj možnosti za dostojno življenje imajo in še bolj uničujejo naravo. Revščina prinaša še večje uničevanje narave. To pa novo revščino.”
Najti ustrezne rešitve bo težko, a nujno. Potrebnih bo ogromno dialoga, razumevanja in politične volje. Udeleženci sarajevske konference bodo k temu pripomogli tako, da bodo še pogosteje razpravljali ter ostali v stiku prek sodobnih komunikacijskih sredstev ter manjših skupin.
Preberite še:
Najprej v telovadnico, nato v cerkev – krščanski pogled na smrt
Preberite še:
“Na tem svetu sem ostal z nekim namenom”
Preberite še:
Kako se je papež Janez Pavel II. spovedal pri duhovniku klošarju
Preberite še:
Od tod so naši predniki prejeli krščansko vero
