Aleteia

Zakaj je (bila) Marija tako lepa?

ASSUMPTION OF MARY
Deli

V čem je lepota Marije?

“Lepa si, lepa si, roža Marija,” pojemo v Marijini pesmi. “Mati čudovita,” kličemo v Marijinih litanijah. V čem pravzaprav je skrivnostna in nedvoumna lepota Marije?

Marija že tisočletja navdihuje umetnike

Že več kot dve tisočletji so umetniki upodabljali Marijo, Božjo mater, na tisočerih slikah, risbah, reliefih, ikonah in v kipih. O njej pojejo številne pesmi. Čeprav se podobe med seboj razlikujejo, pa je eno skupno prav vsem – na vseh je Marija čudovito lepa.

Barvi, v katerih je tradicionalno upodobljena, to sta modra in rdeča, simbolično nakazujeta njeno dvojno vlogo. Rdeča kot barva zemeljskega, tuzemskega simbolizira, da je Marija kot ženska iz mesa in krvi v svojem telesu nosila Boga. Božje pa na simbolni ravni upodablja modra barva.

Poravnana z Božjo voljo

Ima pa modra kot barva Marijinega oblačila še eno pomembno simboliko, ki nas napeljuje na odgovor, zakaj je Marija bila tako lepa. Po starem izraelskem izročilu je modra barva pomenila sledenje Božjim zapovedim in njegovi volji.

Prav v tem pa je tudi Marijina veličina in njena lepota. Ko jo je obiskal angel in ji povedal, da bo spočela od Svetega duha, se je v trenutku popolnoma prepustila Božji volji. “Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!” (Lk 1,38)

Lahko bi rekli, da njene volje, njenega ega ni bilo oziroma da se je njena volja popolnoma zlila, poravnala z Božjo. Pri tem se je Marija seveda podala v popolnoma neznane vode, saj si kot preprosto dekle ni mogla niti v sanjah predstavljati, kaj pomeni to, kar ji je povedal angel.

Namesto da bi dvomila in si razbijala glavo, pa je zaupala Božji ljubezni in Božjemu načrtu. Zaupala, da ima Bog zanjo pripravljen načrt, in slutila, da bo sama pri tem odigrala zelo pomembno vlogo.

ASSUMPTION
WOLFGANG SAUBER

“Zgôdi se” – od začetka do konca

Marijina privolitev, njen “zgôdi se”, je tako gesta, ki jo je naredila popolnoma Božjo. Vanjo sta se naselila mir in milost. Povsem prežeta z Bogom je Marija zagotovo zasijala, njena lepota pa ni bila od tega sveta, temveč je nakazovala, da je bila že od prej od Boga izbrana, da bo nosila Kristusa, Odrešenika sveta.

Svoj “zgôdi se” je Marija nato ponavljala skozi vse življenje, ko je spremljala Kristusa na različnih stopnjah njegovega življenja. Vedno se je ponižno uklonila Božji volji in jo sprejela, pri tem pa ni iskala ničesar zase.

Tudi v sklepnem dejanju, pod križem, na katerem je visel njen sin, se ni uprla vsej bolečini, ki jo je čutila ob Jezusovem trpljenju in smrti. “Kako lepa je v svojem molku, sama ljubezen in čista daritev,” o Mariji pravi Jo Croissant v knjigi Ženska, duhovniško srce.

Neizmerna Marijina žrtev in ljubezen do vseh tudi nas vabi v njen tolažeči objem. Lepota njene duše pa nas vedno znova prenavlja in poživlja, ko si želimo, da bi ji bili v svoji poravnanosti z Božjo voljo vsaj malo podobni.

Tags:
Marija
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.