V izražanju čustev je posebna moč in otroci se lahko pri tem veliko naučijoKoliko čustev lahko pustimo videti našim otrokom? Ali je dobro, da nas kdaj vidijo tudi jokati, ali je bolje, da jočemo za zaprtimi vrati in se pretvarjamo, da se ni nič zgodilo?
Psihologi pravijo, da današnjim otrokom in najstnikom manjka čustvene izobrazbe zato, ker svojih staršev nikoli ne vidijo jokati. Kakšno vlogo imajo čustva v našem življenju in kaj lahko otroke naučimo s tem, ko jim dovolimo, da nas vidijo jokati?
1. Jokati je naravno in človeško
Jok je naraven proces. Dobro je, da otroci vidijo mamo in očeta večinoma dobre volje, nasmejana in zadovoljna, vendar je dobro tudi, da ju kdaj vidijo žalostna, zaskrbljena, jezna in razdražena. Ko nas otroci vidijo jokati, jim s tem dajemo priložnost, da tudi oni začutijo težka čustva. Tako si bodo upali tudi sami jokati, kadar bodo po tem čutili potrebo, vedeli bodo, da to ni nekaj sramotnega, da se zaradi tega ni treba skrivati niti opravičevati.
Preberite še:
“Toliko, kot sem prejokal kot bolniški duhovnik, nisem v vsem življenju”
2. Če jokamo, ne pomeni, da bomo v nedogled trpeli
Vzroki za jok so lahko raznovrstni, jokamo lahko zaradi utrujenosti, od veselja, bolečine, … A če jokamo od žalosti, lahko svojim otrokom povemo, da smo v tem trenutku sicer žalostni, a da bo ta minila in bomo znova veseli. Jok človeku pomaga, da se znova zbere, in ni neko trajno stanje.
3. Jok ni znamenje šibkosti
Večinoma so nas v otroštvu naučili zadrževati čustva in nam ni bilo dovoljeno jokati. Jok nas plaši, češ da smo zaradi njega videti šibki, in nam vliva negotovost ob misli, kaj si bodo ob tem mislili drugi. Vendar močni ljudje niso tisti, ki ne izražajo čustev.
Biti močan ne pomeni biti tog, ampak prožen in ranljiv. Svojim otrokom lahko pokažemo, kakšna je v resnici močna oseba: tista, ki prosi za pomoč, ko jo zares potrebuje, ki joka, kadar je žalostna, in se smeji, ko je srečna.
Preberite še:
“Jokal sem le dvakrat: ob filmu Misijon in ko sem spoznal papeža”
Preberite še:
Tudi vi jokate ob tem oglasu? Ne pozabite njegovega sporočila.
4. Čustva niso nekaj slabega
Čustva sama po sebi niso ne slaba ne dobra, takšna so lahko le naša dejanja. Otrokom lahko pojasnimo, da je normalno, da so žalostni, kadar niso bili povabljeni na rojstnodnevno zabavo, da pa ni prav, da zaradi tega naslednji dan v šoli kričijo na sošolca, ki jih ni povabil. Ali da so lahko razočarani, če bratec z njimi noče deliti nove igrače, vendar da ni dobro, da ga zato tepejo ali zmerjajo.
5. Vedno lahko naredimo kaj, da izboljšamo položaj
Solze so včasih posledica težke resničnosti, ki jo bodo otroci prav tako videli in čutili: ljubljena oseba zboli za težko ali neozdravljivo boleznijo, družinski član doživi nesrečo ali umre. V takšnem primeru moramo otroku pokazati, da se ne bomo predajali bolečini, ampak bomo poiskali pomoč. S tem jim bomo pomagali, da bodo razvijali svoje čustvene sposobnosti, da se bodo čustev znali zavedati in da bodo znali biti sočutni.
6. Vedno imamo priložnost ljubiti in iti naprej kljub težavam
Otroci lahko vidijo, kako se oče in mama kdaj tudi skregata, a da je zadaj veliko ljubezni. Da zdrav pogovor, resen premislek in topel objem marsikaj pozdravijo. Lahko jim pokažemo, da bodo vedno imeli priložnost, da stvari popravijo, da priznajo napako in se o njej pogovorijo, da se po padcu lahko znova poberejo in gredo naprej.
Preberite še:
Težave s samopodobo? Sv. Katarina vam lahko priskoči na pomoč
7. Odgovore lahko poiščemo v svoji notranjosti
Solze so lahko dragocene, ker izhajajo iz dejstva, da smo v stiku s svojo resničnostjo. Tudi Jezus je pred ljudmi jokal zaradi prijatelja. Otrokom lahko pokažemo, da smejo jokati in da jim pri tem ni treba poslušati, naj tega ne delajo; da se lahko povežejo s svojo notranjostjo in jim ni treba zunaj iskati občutka, da so živi.
8. Lahko se pravočasno izognemo boleznim
Dokazano je, da je jok zdravilen. Da se ob njem sprošča stres in da se z njim lahko izognemo boleznim in težavam v prihodnosti. Če se bomo odrasli ustrezno čustveno odzivali, bodo otroci to delali naravno. V nasprotnem primeru bodo tudi otroci težko ustrezno prepoznavali in uravnavali svoja čustva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Triki za ozdravljanje ran iz preteklosti
Preberite še:
Michael Bublé po sinovi zmagi nad rakom: “Hvaležen sem za milost in vero”
Preberite še:
Namesto čokolade: devet načinov, kako do instantne sreče