Aleteia

Prepletanje krščanstva in judovstva v največji evropski sinagogi

SYNAGOGUE BUDAPEST
Deli

Poigravanje s starodavnimi zakoni

Singagoga na ulici Dohány v Budimpešti na Madžarskem je največja sinagoga v Evropi in druga največja na svetu. Zgradili so jo sredi 19. stoletja, sprejme pa kar 3.000 vernikov. Če se boste namesto na Madžarsko kdaj odpravljali čez lužo, pa boste na skoraj identično kopijo sinagoge lahko naleteli tudi na Manhattnu.  

Prav tako pa sinagoga na ulici Dohány predstavlja center neološkega judovstva, gibanja, ki je v 19. stoletju spodbujal večjo integracijo judov v madžarsko družbo. Manj tradicionalne ideje gibanja so jasno vidne tudi pri izgradnji sinagoge.

Spominja na krščansko baziliko

Zasnoval jo je Ludwig Förster, krščanski avstrijski arhitekt, zaradi česar sinagoga bolj spominja na krščansko baziliko, prekrito z eklektično obilico slogov. Okrasje sicer temelji na modelih islamske arhitekture iz severne Afrike in srednjeveške Španije, opazni pa so tudi vplivi srednjeveških evropskih slogov, kot sta romanika in gotika, ker je arhitekt menil, da judovska kultura nima enovitega lastnega arhitekturnega sloga.   

SYNAGOGUE BUDAPEST
WIKIPEDIA PD

Orgle, ki so sprožile številna vprašanja    

Od večine drugih sinagog se razlikuje po orglah s 5.000 piščalmi, na katere sta igrala celo skladatelja Franz Liszt in Camille Saint-Saëns. Orgle so prvič začeli postavljati v reformističnih sinagogah na začetku 19. stoletja, zelo pogoste so bile na nemških tleh.

Takšna poteza je za tradicionalne jude predstavljala negativno “pokristjanjenje” obredja, odprla pa je tudi vprašanje, ali se lahko na orgle igra na sabat in ali lahko na njih na ta praznik igra pravoverni jud.

Ukanili pravila

Ob sabatu se namreč ne sme delati in uporabljati ognja, kar za ortodoksne jude pomeni, da na ta praznik ne smejo uporabljati elektrike in ogrevalnih sistemov, prav tako pa tradicionalno na sabat ni dovoljeno igrati na glasbila. Že če bi moral na violini zamenjati struno, bi se namreč to že obravnavalo kot delo.

Različne judovske skupnosti so za postavitev orgel in njihovo uporabo našle različne rešitve, zelo pretkano pa so zagato rešili prav v budimpeški sinagogi: mogočne orgle so postavili pred posvečenim delom sinagoge, kar pomeni, da se tehnično ne nahajajo v svetišču, na njih pa na sabat igra nejudovski glasbenik. Ta tradicija se je ohranila vse do danes.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.