“Ne nehamo se igrati zato, ker odrastemo. Odrastemo zato, ker se nehamo igrati”
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Citat pisatelja Georgea Bernarda Shawa odlično povzema smisel igre, ki se jo deset Američanov srednjih let neprekinjeno igra že 28 let. S svojo igro so zasloveli in o njih je že leta 2013 pisal Wall Street Journal.
Deset odraslih prijateljev, ena igra
Kot nadobudni fantiči so se v osnovni šoli neprestano igrali in lovili, ko pa sta prišli srednja šola in fakulteta, so odrasli in se – kot se ponavadi vsi mi – prenehali igrati. S tem pa so izgubili tudi povezanost in dragocene prijateljske vezi. Zato je na eni izmed obletnic eden od prijateljev prišel na dan s predlogom.
Tudi kot odrasli se bodo igrali Ti loviš!, le da bodo pravila nekoliko zahtevnejša in prilagojena njihovi odrasli starosti. Pri igri ne bodo tekali in iskali zatočišča, pač pa bodo prijatelja ujeli s preprostim dotikom roke ali ramena. Pravila igre so tudi zapisali in jih vsi podpisali.
Napovednik za film, ki so ga posneli letos.
“Nikoli ne veš, kje te lahko dobijo”
Igra se odvija le en mesec na leto – vsako leto februarja, v tem času pa ni lokacijsko omejena. In ker so možje z vseh koncev ZDA, to pomeni, da se mora deset prijateljev zelo potruditi, potovati, uporabiti pri tem tudi žene in preostale sorodnike in se znajti na druge načine, da pridejo do tistega, ki bi ga radi “ujeli”. Včasih se zato skrijejo v prtljažnik avta, spet drugič na prijatelja čakajo na temnem hodniku ali se preoblečejo v neznanca, da ga presenetijo na njegovem delovnem mestu.
Zato je igra izjemno napeta, saj nihče ne ve, kdo točno lovi in kje ga lahko kdo preseneti s tem, da ga ujame. En izmed prijateljev je tudi katoliški duhovnik. Zaveda se, da bi ga lahko prijatelj “ujel” med podeljevanjem obhajila, a do zdaj se to še ni zgodilo, saj pri svoji igri seveda spoštujejo nekatere omejitve.
Igra jih povezuje in osrečuje
Prvega marca je igra končana in nihče noče biti tisti, ki je bil zadnji ujet, kajti s tem “slovesom” mora potem živeti vseh 11 mesecev do februarja naslednjega leta, ko se igra spet začne. Prvega marca se vseh deset prijateljev sreča, da poklepetajo o vsem, kar se jim v življenju dogaja, in seveda pokomentirajo potek igre tistega leta. Smeha in dobre volje ob tem ne manjka. “Ti prijatelji mi pomenijo vse na svetu, zanje bi naredil karkoli,” pravi en od udeležencev igre.
Nenavaden način, da odrasli moški ostanejo v stiku s svojimi prijatelji, a po drugi strani zelo simpatičen, igriv in domiseln. Namesto da bi dopustili, da jih življenje loči in da izgubijo stike, se je teh deset možakov odločilo, da jih bo igra iz časa otroštva povezovala tudi v odrasli dobi. Mar ni res, da nam kot odraslim včasih manjka igrivosti in otroškega duha? Tudi Pika Nogavička si ni želela odrasti, zato vsi poznamo njen stavek: “Ljuba kroglica pregelk, nikdar nočem biti vel’k!”
Kratek video o prijateljih, ki se igrajo Ti loviš!, si lahko ogledate na spodnji povezavi, o njih pa so letos posneli tudi komedijo z naslovom “Tag”.
![[VPRAŠAJ ŽUPNIKA] Gredo res vsi papeži po smrti v nebesa?](https://wp.si.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2025/04/20250304_SK_DR_Blaz_Franko_0016.jpg?resize=75,75&q=25)
