Na turnih smučeh in v hribih, nato pa v šoli kot ravnateljica

Ženska ženski – raziskovalka, popotnica, dolgoletna učiteljica matematike in ravnateljica Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava Marina RugeljKo se je v Šentvidu znova oživljalo Škofijsko klasično gimnazijo pred četrt stoletja, je bila ena prvih učiteljic, ki so se pridružile pedagoškemu kadru. Ko je pred desetletjem svoja vrata odprla prva katoliška osnovna šola pri nas, je prevzela odgovorno vlogo ravnateljice, ki jo opravlja še danes.

Ker pa prve ljubezni ne pozabiš nikoli, se tudi matematiki ni odrekla. Prva leta osnovne šole, ko ta še ni bila tako velika kot danes, je učila še osnovnošolce, sicer pa ves čas ohranjala stik z gimnazijo, dijakinjami in dijaki ter svojimi kolegi.

Sicer pa je Marina Rugelj tudi navdušena popotnica, ljubiteljica živali, turna smučarka in “hribolaznica”. Slovenske hribe in gore pozna skoraj kot lastno dvorišče, pot pa jo je v življenju zanesla tudi na precej bolj oddaljene konce sveta, tudi v misijone. Svojo ljubezen do narave in čut za globalno solidarnost se trudi prenašati med svoje zaposlene in vse učence, ki obiskujejo Osnovno šolo Alojzija Šuštarja.

Preberite še:
Iskrena in brez dlake na jeziku: Ne smemo si lagati, da je vse lepo in fajn

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Se zgodi. Ob koncih tedna. Kadar na sprehodu z mojo črno labradorko ob jezeru Jasna v Kranjski Gori ujamem sončni vzhod, popijem kavico, pozajtrkujem sveže žemljice z maslom in medom in vem, da bomo ta dan s prijatelji na turnih smučeh orali po svežem pršiču.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Marina, v tem dnevu pa izkoristi vsako minuto.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
… je tako lepo, ko deklice iz 3. razreda pritečejo k meni in rečejo: “Gospa ravnateljica, kako ste danes lepi.”

Preberite še:
“Ne pozabi, zakaj si se rodila: da drugim prinašaš veselje in ljubezen”

Preberite še:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Najbolj v tišini kje visoko v hribih.

5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Človek si preprosto mora znati vzeti čas za tisto, kar mu veliko pomeni, kar ga osrečuje. Sicer se izprazni. Vse drugo lahko počaka. Ni strahu, da bi kdo kaj naredil namesto tebe.

6. Kje kot ravnateljica v stiku tako z učitelji kot otroki in starši vidite največji izziv za vzgojo otrok danes?
Otroci potrebujejo veliko ljubezni, pa tudi odločnost odraslih in zelo jasne meje. Tako se počutijo varne in sprejete. Sicer pa si želim, da bi jih v šoli zasvojili z naravo, ne s tehnologijo.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Nedavno poslavljanje moje ljubljene 96-letne tete. Skromna, tiha, drobna ženica me je naučila, kako je treba živeti, da se spravljen z vsemi, z nasmehom na ustih in v popolni spokojnosti posloviš od tega sveta.

Preberite še:
“Delam to, kar sem vedno hotela, izpolnjuje pa me družina”

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Na svetu je toliko lepega, da se res ni vredno jeziti zaradi malenkosti.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Kakšen dober film ali dobra knjiga, premislek o preteklem dnevu, izročitev sebe in vseh mojih dragih v Božje roke, pa se že pogreznem v sladko spanje.

10. Biti ženska je lepo, ker … ?
… ker je preprosto lepo biti ženska in si ne predstavljam, da bi bila moški.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.