Trdoživo ljudstvo z bogato kulturno dediščinoOb besedi samarijan se najpogosteje spomnimo na Jezusovo priliko v Lukovem evangeliju, v kateri usmiljeni Samarijan poskrbi za pretepenega Juda, na katerega naleti na poti. Beseda ima dandanes v slovenskem prostoru največkrat pomen, ki izhaja ravno iz te prilike: z njo lahko označujemo človeka, ki iz usmiljenja pomaga bolnemu ali onemoglemu človeku.
Malo manj pa je znano, da so Samarijani v resnici etnoreligiozna skupina, ki na območju Izraela živi še danes.
Preberite še:
Marija Magdalena, najbolj napačno razumljena oseba iz Svetega pisma?
Tesno povezani z judovstvom
Izvor njihovega imena je nejasen, saj se ne ve, ali so ime prevzeli po pokrajini Samariji, ki še dandanes leži v Izraelu, ali pa so pokrajino poimenovali po njih. Sami sebe v samarijanski hebrejščini kličejo šamerim, kar pomeni “skrbniki”.
So pripadniki samarijanizma, religije, ki je tesno povezana z judovstvom. Sami verjamejo, da je njihova religija, ki temelji na samarijanskem Peteroknjižju, prava religija starodavnih Izraelcev iz obdobja še pred babilonskim suženjstvom v 6. stoletju pred Kristusom. Ohranili naj bi jo le tisti, ki so ostali na območju Izraela.
Odnosi med Judi in Samarijani niso bili rožnati
Iz prilike o dobrem Samarijanu pa je razvidno tudi, da Samarijani niso bili najbolj priljubljeni med Judi, kar lahko razberemo iz besed Samarijanke v Janezovem evangeliju, češ, kako lahko Jezus, Jud, vpraša Samarijanko, ali ji da piti.
Judje so nanje gledali kot na odpadnike, ki niso bili deležni trpljenja v suženjstvu, zaradi česar jim tudi niso dovolili sodelovati pri ponovni postavitvi jeruzalemskega templja, o čemer lahko beremo v Ezrovi knjigi. Danes pa samarijanstvo sprejemajo kot sorodno, vendar spremenjeno religijo. Vseeno se morajo Samarijani spreobrniti, če želijo postati pravoverni člani judovske religije.
Glavno vprašanje med Judi in Samarijani je bilo vedno pravo mesto za čaščenje Boga: Judje menijo, da ga je treba častiti na gori Sion, Samarijani pa, da na gori Gerizim, o čemer govori tudi Samarijanka v Janezovem evangeliju (Jn 4, 20).
Preberite še:
Zakaj so papeži nosili rdeče čevlje in zakaj ima Frančišek črne?
Danes jih je zgolj slabih 800
Njihovo število se je bistveno skrčilo v šestem stoletju po Kristusu v bojih proti Bizantinskemu cesarstvu, v katerih so želeli ohraniti svojo religijo in si priboriti neodvisnost.
Ni jim uspelo, takrat se jih je veliko spreobrnilo v krščanstvo. Že v srednjem veku so ocenjevali, da je v Siriji in Palestini od 1,5 milijona, kolikor jih je bilo tam v šestem stoletju, ostalo le še slabih dva tisoč Samarijanov.
Danes jih je slabih 800. Večina jih živi blizu gore Gerizim ter v okolici Tel Aviva. Čeprav jih večina zdaj govori arabsko in hebrejsko, v liturgiji še vedno uporabljajo samarijansko hebrejščino in aramejščino, posebni narečji omenjenih jezikov, ki ju zapisujejo v samarijanski abecedi.
Preberite še:
Ali Sveto pismo res prepoveduje tatuje?
Preberite še:
Katere začimbe in dišave so uporabljali v Jezusovem času?
Preberite še:
Štiri svetnice, ki so videle Srce Jezusovo, in sporočila, ki so jih prejele
