Resnična zgodba, ki se je zgodila pred nekaj tedni
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Sveti Anton Padovanski velja za priprošnjika, če iščete vrlega življenjskega sopotnika. Znano pa je tudi, da pomaga najti tudi kaj drugega, na primer izgubljene predmete. Na pomoč je priskočil tudi naši bralki Betki, ki nam je zaupala resnično prigodo.
Verjetno se vam je že kdaj zgodilo, da ste strahoma ugotovili, da je vaša bančna kartica izginila. Pred dnevi jo je Betka mrzlično iskala – ne v denarnici, ne doma in ne v avtu je ni bilo. Tuhtala je, kje jo je nazadnje uporabila, se spomnila in se odpravila v enega od ljubljanskih nakupovalnih središč. Blagajničarka je odkimala, češ da niso našli nobene kartice.
Preberite še:
Ko so sv. Antona vprašali, kako je najbolje moliti, je odgovoril …
Ko pa je Betka odhajala iz trgovine, jo je neka gospa, ki je bila priča tej iskalni akciji, vprašala, ali je bila uspešna. Betka je odvrnila, da ne in da bo podrobneje pogledala doma. Gospa pa ji je dejala: “Priporočite se svetemu Antonu. Jaz ga večkrat prosim za pomoč, ponavadi iščem telefon.”
Natanko tako se je tudi zgodilo. Naša bralka je poprosila svetnika, ki je imel tokrat nekoliko drugačno nalogo kot pri omenjeni gospe. Zgodilo se je res hitro. “Ko sem prišla domov, sem šla v dnevno sobo. Kartico sem takoj našla za prenosnim računalnikom. Prej sem nekaj pospravljala in odložila kartico na mizo, potem pa je nekdo tja postavil računalnik, zato je nisem videla,” je Betka kartico lahko črtala s seznama izgubljenih predmetov.
Preberite še:
“Meditirala sem, se ukvarjala z jogo, postala veganka. Samo, da bi mi bilo lažje”
Jasno je torej, h komu se lahko obrnemo za pomoč. Ne le tedaj, ko kaj izgubimo. Če pa prosimo za več zbranosti in manj raztresenosti tudi v najbolj kaotičnih trenutkih življenja, bo poskrbljeno še za preventivo.
Preberite še:
Samostan na kolesih: vlak, ki skrbi za dušo in vodi v večnost
Preberite še:
9 ljudi z Downovim sindromom, ki spreminjajo svet
Preberite še:
Kako naj ob otroku s posebnimi potrebami ne zapostavljam preostalih dveh?
