To, kar se zdi zastrašujoče, je bilo že premagano. “Bati” bi se morali česa drugega … V teh dneh nas popularna kultura s praznovanjem starodavnega keltskega običaja halloween skuša povleči v “vrtinec strahu” … V ameriški družbi je ta tradicija še precej močnejša kot pri nas – v tem času predvajajo temačne grozljivke, v katerih se pretaka kri; v mnogoterih hišah strahov se namerno prepuščajo srhljivim zvokom in prizorom; vsepovsod je moč videti strašljive kostume … Izkušnja strahu je postala nekaj, kar ljudje iščejo.
Toda ta strah je varen strah, saj vemo, da v resnici nismo v nevarnosti. Tu gre za globlji pomen tega običaja, čigar ime pravzaprav pomeni “predvečer vseh svetih” (All Hallows Eve). Ni se nam treba bati zlih duhov, smrti ali greha, ker je Kristus prav vse premagal. Njegovi sveti so tisti, ki so živeli življenje zaupanja in vere. Zato se nam prav zaradi Kristusa ni treba ničesar bati.
Preberite še:
Zakaj v naši družini ne praznujemo noči čarovnic
Phobos – strah Gospodov
Navkljub moči, ki jo ima princ tega sveta, se nam ga ni treba bati, saj nam Jezus zagotavlja, da je premagal svet.
Toda glede na to, kar pravi Sveto pismo – morda veste, koga se moramo bati? Boga.
V Stari in Novi zavezi beremo:
“Strašno je pasti v roke živega Boga.” (Heb 10,31)
“Začetek modrosti je strah Gospodov.” (Prg 9,10)
Take besede nas zbegajo. Ali ni Bog naš ljubeči Oče, ki nas vabi, da bi bili srečni z njim v večnosti? Le zakaj bi se ga morali bati?
Preberite še:
Vas je strah? Citati iz Svetega pisma, ki vam bodo vlili pogum
Dobro se je spomniti, da Sveto pismo ni bilo napisano v kakšnem izmed modernih jezikov, zato lahko odkrijemo globlji pomen, če pobrskamo po jezikih, v katerih je bilo prvotno napisano.
V Lukovem evangeliju najdemo zanimiv namig. Evangelist uporablja dve rabi besede strah – strah, kot ga navadno razumemo mi, in strah Gospodov – in za obe uporabi isto besedo, phobos. Ko se je Zahariju prikazal nadangel Gabriel, “ga je obšel strah” (phobos epepsen ep auton), angel pa mu je rekel: “Ne boj se” (me phobou). Podobno besedo uporabi Marija v svoji hvalnici, ko pravi, da se Bog usmili tistih, “ki se ga bojijo” (phoboumenois).
Strah in spoštovanje
Tudi v grškem prevodu Knjige pregovorov je uporabljena ista beseda – “strah Gospodov” je phobos Kyriou. Seveda Stara zaveza prvotno ni bila napisana v grščini, ampak v hebrejščini. Hebrejska beseda za strah je yirat, ki v Stari zavezi skoraj vedno pomeni strah pred Gospodom, pogosto pa ga prevajajo kot spoštovanje. Tudi grška beseda phobos pomeni strah in panika ali pa čaščenje in spoštovanje.
In kakšna je povezava med tema dvema pojmoma? Zakaj naj bi uporabljali isto besedo za izražanje strahu in spoštovanja?
Preberite še:
16-krat spoštovanje, 9-krat svoboda
Strah, da bi pokvarili odnos
Zamislite si odnos s svojimi starši. V otroštvu se jih na nek način bojite – ko na primer razbijete svetilko med igranjem nogometa v dnevni sobi, se bojite kazni, ki sledi. Prevzame pa vas tudi nekakšen globlji strah: strah, da bi prizadeli tiste, ki vas imajo radi in ki jih imate vi radi, strah, da bi pokvarili odnos z njimi.
To je razlika med tako imenovanim hlapčevskim strahom in sinovskim oz. hčerinskim strahom. Prvi je bolj podoben grozi, drugi strahospoštovanju oz. češčenju.
Varni v Božjih rokah
Učinek je še večji, ko govorimo o svojem odnosu z Bogom. Zavedati se, da nismo mi stvarniki samih sebe, da vse prejemamo od Boga, da imamo nad svojim življenjem manj nadzora, kot si morda predstavljamo, da obstajamo le zato, ker nas Bog vsak trenutek ohranja pri življenju – to je strašna stvar.
Zdi se, kot da bi odprli oči in ugotovili, da na vrvi visimo nad globoko sotesko. Vrv nas varuje in drži, varni smo, a smo ji popolnoma prepuščeni na milost in nemilost.
Preberite še:
Nogometni zvezdniki, ki izražajo svoje zaupanje v Božjo pomoč
Le ko doumemo to resnico, lahko zares zaživimo svoje življenje v polnosti. Osvobojeni iluzije, da imamo stvari pod nadzorom, smo modrejši. In v tistem trenutku imamo na izbiro: zaupati Bogu ali zbežati. Toda pomislite, kako uspešni bi bili pri begu, medtem ko bi viseli visoko v zraku.
Ko doumemo svoj položaj, se lahko ustrašimo ali pa to v nas prebudi strahospoštovanje do Boga, ki nas je ustvaril, poklical in odrešil izključno zaradi svoje dobrote – ne zaradi kakršnekoli potrebe, ampak preprosto iz ljubezni.
“Popolna ljubezen prežene strah”
Ko pred Bogom začutimo tovrstno spoštovanje, se lahko podamo na pot ljubeče povezanosti z Bogom. Strah je šele začetek modrosti, ne njen konec. Prvo Janezovo pismo nas spominja, da “popolna ljubezen prežene strah” (1 Jn 4,18). Bog nas vabi, naj ljubimo. Ta ljubezen nas lahko popelje čez najtežje trenutke življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Osemletnik zaupal v Jezusa in tako družino rešil nasilja in revščine
Preberite še:
Kaj se zgodi, ko iz ega, strahov in večvrednosti naredim lažnega Boga?
Preberite še:
Martin Golob: Zakaj je lahko gospod, ki ne hodi k maši, bolj veren od župnika v Bohinju