Videa s sporočili bohinjskega župnika Martina Goloba si je v le nekaj dneh ogledalo skoraj 70.000 ljudi“Mladi so zelo veliko na spletu. Tega jim ne moreš prepovedati. Internet je dobra stvar, a ima tako kot vse svoje pasti. Na spletu lahko visiš ves dan. A če si mladi ogledajo kak vlog, ne vidim nobene težave. Tudi sam jih spremljam. Na ta način se lahko ljudem približam, jim posredujem Boga, oznanilo, svoj način življenja. Moje prvo poslanstvo je biti blizu ljudem,” duhovnik Martin Golob utemeljuje svoje navdušenje do vloganja.
To je sicer še zelo sveže. Na Aletei je do zdaj objavil dva videa, ki pa sta po odmevnosti presegla vsa pričakovanja. Skupaj imata že 66 tisoč ogledov. Energični, karizmatični in vselej z nasmehom opremljeni bohinjski župnik je tako ali drugače v zadnjih tednih gostoval že v številnih pomembnih slovenskih medijih. Nazadnje na jeseniškem radiu Triglav, od koder povzemamo pogovor.
Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo
Hvaležen za očetov zgled
Ta je tekel tudi o celibatu, klasični temi, ko so za mikrofonom duhovniki. “Nimam svoje družine, za svojo družino pa vzamem kraj, kjer bivam. To sem povzel s pomočjo patra Marka Ivana Rupnika, ki zelo lepo opredeli ta očetovski odnos do vseh. Hvaležen sem, ker imam zgled lastnega očeta. Ta je bil vedno dober gospodar, vselej pa je imel čas tudi za nas otroke in vzgojo. Vsem ljudem v kraju, ne glede na vero, pripadnost, filozofijo, politično opredelitev, sem oče. Kot oče doma sprejema otroke, ne glede na to, kakšni so,” je vzporednico v pogovoru za omenjeni radio potegnil župnik iz Srednje vasi v Bohinju.
Preberite še:
Martin Golob: Zakaj je lahko gospod, ki ne hodi k maši, bolj veren od župnika v Bohinju
“Seveda pa kdaj kot človek pogrešaš objem, bližino človeka, ki bi mu vse zaupal. Tu mi pomaga družba duhovnikov. Med njimi imam dobre prijatelje, med seboj se razumemo in podpiramo. In še nekaj: odpoved nečemu večjemu zaradi drugega, bližnjega, ti da nek smisel,” svojo odločitev za duhovništvo utemeljuje 30-letnik, ki sicer prihaja iz Šmartna pri Litiji.
Preberite še:
Bi raje desetko čevapčičev ali rožnega venca?
Sam za praznike. Zakaj?
Čeprav je zelo družabne narave, pa včasih za praznike ostane sam. Namenoma: “Božični prazniki so izrazito družinski. Takrat je najtežje tistim, ki so sami, ostareli, bolni, takšnim, ki jih nihče ne pogreša več. Prav iz tega razloga sem za praznike sam v župnišču. Darujem samoto. Ta ima tudi svoj čar, globino. Bog nam včasih šele takrat spregovori.”
“Vselej vabim, nikoli ne silim”
Hoče biti in je blizu ljudem. Še posebej otrokom, mladim. Sam poučuje vse razrede verouka, pri katerem stavi predvsem na sproščenost, in je “šef” četi kar 40 ministrantov: “Čudovito je videti, kako nekateri otroci prav prosijo starše, da lahko postanejo ministranti ali gredo k verouku. Mnogi hodijo tudi iz tistih družin, pri katerih se starši ne udeležujejo župnijskih dejavnosti. Staršem sem hvaležen za zaupanje. Vselej vabim, nikoli pa ne silim.”
Martin Golob kot gost na Hitradiu Center:
[protected-iframe id=”27f8aa59078bd4485a101b3b4bac6bf5-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FTanjaInKori%2Fvideos%2F260005791367077%2F&show_text=0&width=560″ width=”560″ height=”315″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Preberite še:
Martin Golob: Je res vsak župnik debel, plešast in tečen?
Priljubljen je tudi pri mladincih. Navsezadnje generacijsko niso tako zelo oddaljeni od njega. Pa tudi sam je kdaj v mladosti malce “zabluzil”.
“Želim, da mladi vedo, da če jim kadarkoli karkoli ‘zagusti’, lahko vedno pridejo k meni po pomoč. Nikoli nikomur ne očitam, če malo zabrede. Tudi jaz sem v četrtem letniku srednje šole. Mlad človek mora pri sebi marsikaj odkriti. Moja naloga je, da vabim, spodbujam in sprejemam,” svoje misli razkriva župnik Martin.
Zame je najlepši dan, če se za ves dan zaprem v kabino traktorja. Takoj bi bil kmet. Ampak doma na kmetiji sem vselej pogrešal ljudi. Večji izziv je delati z ljudmi kot s kravami. Ampak živali imam zelo rad. Zelo rad tudi hodim. Odkar sem v Bohinju, ne hodim nikamor drugam kot v tamkajšnje hribe. Rad se v Ljubljani srečam s kakimi prijatelji. Rad se zapeljem na Primorsko, ki je topla in odprta. Rad tudi berem.
Preberite še:
Koliko naj mladi katoličani še zaupamo Cerkvi in verjamemo vanjo?
Dolge klobase in kratke pridige
Župljani pri njegovih pridigah gotovo ne zehajo. Želi imeti kratke, največ po deset minut, a dodelane.
“Bohinjce včasih pohecam, da imajo radi dolge klobase in kratke pridige. Držim se Božje besede, beril in evangelija, iz tega želim potegniti nekaj za življenje. V zadnjem času pridig ne berem več. Želim biti zanimiv in poslušljiv. Nauk mora biti, a ne z moraliziranjem. Tega mora biti čim manj. Nočem, da bi koga prizadel ali užalil. Človeka je treba dvigovati, ne tlačiti,” še sporoča mladi duhovnik.
Mi pa sporočamo, da se bo serija njegovih priljubljenih vlogov seveda nadaljevala. 😉
Preberite še:
“Ta trapasta maša”
Preberite še:
Kakšna je resnica o kontracepciji in zakaj ji Cerkev nasprotuje
Preberite še:
Ali veste, kaj v resnici pomeni kratica R. I. P.
