Legende in običaji, povezani z najbolj priljubljenim zimskim svetnikomNekako splošno razširjeno dejstvo je, da je sveti Miklavž tisti, ki otroke obdaruje, jih za pridnost nagrajuje, za nemarnost pa prepusti kaznim spremljevalcev, parkeljnov, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. O njem pa kroži tudi nekaj drugih zanimiv zgodb.
Legenda o treh kepah zlata
Ena izmed legend svetega Miklavža predstavlja kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika, ki je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne usode. Ponoči jim je namreč skozi okno porinil tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Od tukaj potem najverjetneje izhaja ta običaj, da otrokom prinaša darove v nastavljene posode.
Prav tako iz te iste legende izhajajo tudi tri jabolka, ki jih Miklavž na podobah nosi s seboj in so pravzaprav tri kepe zlata, le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje. Jabolka in pozneje tudi orehi so postali nekakšni osnovni darovi, ki jih je dobri svetnik prinašal otrokom.
Preberite še:
Miklavž vam sporoča: “Človek mora imeti odprto dlan”
“Krvava” legenda
Druga legenda je nekoliko bolj resna, saj govori o tem, da je krčmar umoril tri popotne sholarje (študente) in ko je sveti Miklavž pripotoval tam mimo, je zaslutil ta zločin in vse tri obudil v življenje. Zaradi te legende je Miklavž postal tudi zavetnik šolarjev in študentov.
Morska legenda
Kot tretjo legendo lahko omenimo, da je Miklavž nekoč pomiril vihar na morju, zato ga imajo za svojega zavetnika tudi mornarji in brodniki.
Preberite še:
Marko Juhant o obdarovanju: “Včasih je bil velik poudarek tudi na kaznovanju. To danes manjka”
Miklavževanje ali Miklavžev obhod
Našemljenci in njihovi obhodi izhajajo še iz poganskih časov. Cerkev je bila v stalnem boju proti njim. A šego obhodov je ohranila in jim s pomočjo svetnika nadela krščansko prevleko.
Kmalu se je tako marsikje uveljavilo, da je Miklavž prihajal že nekaj dni ali celo več kot teden dni pred svojim godom in obdaroval pridne otroke. Običajno je bila to malenkost, kot je košček čokolade ali pomaranča.
Pričakovanje Miklavževega prihoda pa je od nekdaj spodbujalo tudi otroško domišljijo. Tako še danes ob rdeči zarji ob večerih pred Miklavževim godom rečemo, da Miklavž peče piškote.
Ponekod po Sloveniji pa imajo tudi drugačno razlago, in sicer pravijo, da se parkeljni pripravljajo na odhod.
Miklavževina
Miklavževina je izraz, s katerim ponekod poimenujejo Miklavževe darove. Na začetku je bila ta zelo preprosta: jabolka, orehi in tudi šiba. Poreden otrok je dobil samo šibo.
A šiba ni pomenila zgolj kazni za porednost. Ob tem velja spomniti, da je bila šiba svoje dni čarodejni pripomoček. Posredovala je življenjsko moč. Zato je Miklavževa šiba včasih celo pozlačena. Gre torej za pomemben dar, ki ga niti porednemu otroku nisi smel odreči.
Preberite še:
Zakaj se na božič obdarujemo?
Preberite še:
Nujno preberite, preden se boste lotili kupovanja daril
Preberite še:
Kaj kupiti otroku, ki že ima vse?
