Splošna nepoučenost vlada tudi okoli tega dela zgodovine
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Ena izmed stvari, ki me vedno podžge, je slabšalna uporaba pridevnika srednjeveški. Ko kdo govori o srednjeveškem razmišljanju, s tem ponavadi nima v mislih nič pozitivnega. V isti paket so seveda vključene splošno znane zmote in predsodki o življenju in prepričanjih v srednjem veku.
V nadaljevanju si lahko preberete, v kakšni zmoti živimo.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
V srednjem veku so ljudje verjeli, da je Zemlja ploščata
Pogosto slišimo, da so ljudje v srednjem veku bili prepričani o ploskosti Zemlje in da je šele obdobje razsvetljenstva ter velikih “odkritij” Krištofa Kolumba in Ferdinanda Magellana prineslo spoznanje o dejstvu, da je Zemlja v resnici okrogla. Takšen opis dogodkov naj bi dokazoval kontrast med srednjim vekom in znanostjo ter racionalnim odkrivanjem sveta.
V resnici prebivalcem v srednjem veku oblika Zemlje ni bila novost, tega dejstva so se dobro zavedali in so ga imeli celo za splošno znanega.
V prvem prispevku dela Summa Theologiae sv. Avguštin razmišlja o tem, kako lahko različne veje znanosti pridejo do enakih ugotovitev s pomočjo različnih sredstev. Kot primer navede ravno “okroglost” Zemlje. Tako astronom kot fizik, piše, bosta prišla do enake ugotovitve, astronom s pomočjo matematike, fizik pa s pomočjo materije same.
Znanstvena metoda, ki so jo razvili v razsvetljenstvu, ima podlago v razmišljanjih srednjeveških sholastičnih filozofov, kot sta bila Albert Veliki in Robert Grosseteste, ki sta poskušala sistematično raziskovati svet okoli sebe z namenom, da bi bolje razumela Božje stvarjenje. Ljudje v srednjem veku tako še zdaleč niso bili proti znanosti, bili so zelo radovedni ljudje.
Preberite še:
Del zgodovine krščanstva, ki še vedno buri duhove
V srednjem veku so ljudje verjeli v božansko pravico kraljev
Drugo prepričanje, ki se ga tudi nepravilno pripisuje obdobju srednjega veka, je “božanska pravica kraljev”. Čeprav so od davnih dni vladarji razglašali nekakšno božansko poslanstvo za svoj položaj, se ta izraz nanaša na idejo, da je sam Bog imenoval kralja in da je zaradi tega nad vsakršno drugo oblastjo.
Toda takšno razmišljanje je bilo bolj produkt razmišljanja v 16. kot pa v 6. stoletju. Šele po odkritju Amerike se je Henrik VIII. razglasil za glavo Anglikanske cerkve in šele več desetletij potem je Jakob I. označil kralje za “Božje poročnike”, s čimer je želel upravičiti absolutno oblast monarha nad lastnim kraljestvom.
Veliko ljudi v srednjem veku je verjelo, da je kralja izbral Bog, vendar mu niso priznavali popolne nadoblasti nad vsem, kar so želeli pridobiti monarhi v poznejših stoletjih.
Tudi sv. Tomaž Akvinski je menil, da je najboljša oblika vladanja mešanica monarhije, aristokracije in demokracije, zato da bi lahko kralja v primeru, če bi postal tiran, upravičeno umaknili z oblasti.
Preberite še:
Je bil Jezus čarovnik?
V srednjem veku so sežigali čarovnice
Ne gre zanemariti dejstva, da je v srednjem veku bilo sežiganje na grmadi pogosta oblika kaznovanja raznih oblik kaznivih dejanj. Vendar to ne pomeni, da je razsvetljenstvo prineslo konec takšnim oblikam kaznovanja ‒ zadnjo sodno upravičeno usmrtitev na grmadi so izvršili v Nemčiji leta 1804.
Ideja, da so bili v srednjem veku ljudje vraževerni, da so bili obsedeni s čarovništvom in paranoični, ko je šlo za ženske, je po drugi strani dokazano napačna. Veliko preganjanje in sežiganje čarovnic se je dogajalo v 16. in 17. stoletju, torej precej po koncu srednjega veka. Čeprav pogosto mislimo, da si magija in znanost nasprotujeta, je prva v toku zgodovine večkrat prišla z roko v roki z drugo, saj sta obe disciplini povezani z obvladovanjem narave.
Kot lahko vidimo iz teh treh primerov, obdobje srednjega veka nikakor ni bilo starokopitno ali nevedno, ravno obratno, bilo je obdobje učenja in pobožnosti. Zaradi tega bi morali začeti pridevnik srednjeveški uporabljati kot poklon.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
Preberite še:
Ta neverjetno drobcena knjiga iz srednjega veka vas bo navdušila
Preberite še:
Bi se radi dobro pripravili na božič – in to kar prek spleta?
Preberite še:
Pet Čušinovih floskul ‒ med 10 božjimi zapovedmi in 12 pravili za življenje
