Med božičnimi prazniki ima posebno mesto 6. januar, ki nosi v cerkvenem koledarju dve imeni. Uradno mu pravimo praznik Gospodovega razglašenja ali grško epifanija, kar pomeni razodetje, prikazanje. Drugo ime za praznik je sveti trije kraljiTretji sveti večer
V božičnem času obhajamo tri svete večere. Prvega na božični večer, drugega na silvestrovo, tretjega na predvečer svetih treh kraljev. Navada je, da na vse tri svete večere v družini molimo ter blagoslovimo (pokropimo in pokadimo s kadilom) svoj dom in gospodarska poslopja. S tem kličemo Božji blagoslov v naše življenje.
Preberite še:
Sveti trije kralji – čeprav niso bili trije in niso bili niti sveti niti kralji?
Enačba nad vrati
Na cerkvenih vratih in na hišah vernikov lahko vse leto vidimo napis G + M + B, kar so začetnice imen Svetih treh kraljev, poleg njih pa letnico tekočega leta. Različica tega napisa se glasi C + M + B, kar so kratice latinskega stavka Christus mansionem benedicat oziroma Kristus naj blagoslovi to domovanje.
Preberite še:
Sveti večer ni eden, ampak so trije
Številne legende
O Svetih treh kraljih obstajajo številne legende. Vsebino teh legend povzema narodopisec Niko Kuret takole: “Srednji vek je na svoj način spletel okoli domnevnih Svetih treh kraljev vrsto domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši in sivolas, Boltežar mož srednjih let, Gašper mladenič dvajsetih let. Tako naj bi simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ponekod so upodabljali Melhiorja kot Evropejca, Gašperja kot Azijca, Boltežarja pa kot temnopoltega Etiopca.”
Simbolika njihovih daril
Melhior kot najstarejši naj bi podaril zlato, ker je Jezus kralj, Gašper kadilo, ker je Jezus Bog, Boltežar pa miro (to je smola, pridobljena iz številnih majhnih trnatih drevesnih vrst), ker je Jezus človek.
Preberite še:
10 najpogostejših novoletnih zaobljub Slovenk in Slovencev
Različni običaji
O Svetih treh kraljih so bile razširjene mnoge legende. Marsikje je v času okoli njihovega praznika razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, zvezdonosec in sveti trije kralji, ki pojejo koledniške pesmi in oznanjajo veselo vest, da se nam je v Betlehemu rodil Odrešenik. V današnjem času zbirajo darove za potrebe misijonov.
Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino in zdravje ter srečo ljudi in živine, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli.
Kako pogosta so njihova imena danes?
Na ta praznik godujejo tisti, ki so jim starši izbrali ime Boltežar (Bolte, Boltež), Gašper in Melhior (ali nam bolj domač Miha). Boltežarjev imamo danes v Sloveniji devet, prav tako imamo le devet moških, ki jim je ime Melhior. Tisočkrat več je posameznikov z imenom Miha (okoli 9.000 ‒ večina Mihov sicer praznuje na dan nadangela Mihaela), približno 5.000 moških pa se odzove na ime Gašper.
Namig za izlet
Na slovenskih tleh je bila v 17. in 18. stoletju posebno sloveča božja pot Sveti trije kralji na Vrhu pri Rovtah med Logatcem in Žirmi. Prvič je omenjena leta 1560 kot majhna gotska cerkvica. Sloves in razmah božje poti se je začel v dobi nemirne reformacije, ko so v zmedi nove vere, ki so jo oznanjali nekateri duhovniki, preprosti verni ljudje iskali gotovosti v pobožnostih. Ker je bilo romarjev vedno več, so se odločili za večjo cerkev.
Preberite še:
“Moški ponos je bil prvo, kar me je zadelo”
Sedanja cerkev je bila postavljena ob koncu 17. stoletja, obnovljena pa leta 1996 in je tako zopet zaživela v svoji prvotni lepoti. Notranjščina z oltarji je baročna. Danes je Vrh raztresena hribovska vas, tako da na hribu, visokem 884 metrov, samevata le cerkev s pokopališčem in župnišče. Nekoliko nižje naokrog so posamezne domačije. Če želite praznični dan popestriti s sprehodom v naravi, vas prelepa okoliška narava gotovo ne bo pustila ravnodušnih.
Preberite še:
Vaš najstnik že pozna tega super kandidata za svetnika?
Preberite še:
Vzgoja ‒ najtežja služba na svetu?
Preberite še:
“Gospod živi v srcih ljudi. Bližje nam sploh ne more biti”
