Berite knjige Alessandra D’Avenie, ker … Italijanski avtor Alessandro D’Avenia svoje življenje posveča poučevanju na gimnaziji in pisanju knjig. V njih obravnava različne tematike, vse pa so povezane z odraščajočo mladino.
Zakaj so njegova dela za vse, še posebej pa za starše, skoraj obvezno branje?
Preberite še:
“Tako učitelji kot starši smo okuženi s permisivno vzgojo”
Ker zagovarja pomen družine
Danes 41-letni Alessandro se je rodil v Palermu na Siciliji. Prihaja iz osemčlanske družine, ki mu veliko pomeni. Žal pa v vseh družinah ni tako. Razbite družine so tiste, ki mladim povzročajo največ gorja. Tej tematiki se posveti v knjigi Stvari, ki jih nihče ne ve. Znotraj knjige je zarisana najgloblja človekova potreba – da si globoko ljubljen, od ljubezni, ki nikoli ne neha ljubiti.
Ker se zaveda, da je potrebno dati mladim dober zgled
Alessandro je že od svojega 16. leta vedel, da želi postati učitelj. Za ta poklic ga je navdušil Giuseppe “Pino” Puglisi, duhovnik, ki ga je ubila sicilijanska mafija. Alessandro ga je poznal in imel za svojega vzornika, saj je ta duhovnik za mlade tvegal svoje življenje. Njegovi življenjski zgodbi se je posvetil v knjigi Kar ni pekel, katere osrednje sporočilo je, da so edine možne spremembe v rokah tistih, ki si upajo odpirati obzorja tam, kjer vladata nasilje in beda.
Preberite še:
Mama dveh sinov, ki prebere tudi deset knjig na mesec
Ker verjame, da lahko svoje sanje uresničimo
V svoji prvi knjigi Bela kot mleko, rdeča kot kri opisuje življenje mladega dekleta, ki se spoprijema z boleznijo. To je roman o ljubezni in prijateljstvu, o sanjah in o tem, kako jih uresničiti. Tudi zanj je bila ta knjiga prelomna – ker je doživela velik odmev, se je odločil, da bo pisanje nadaljeval in uresničil svoje sanje, da bo postal pisatelj.
Ker spregovori tudi o težkih temah
Bolezni, smrt, trpljenje, nasilje, neurejene družinske razmere, celo umor … Vse to so teme, o katerih D’Avenia odkrito piše. Zaveda se, da življenje ni črno-belo in da so ravno preizkušnje tiste, ki človeka najbolj izoblikujejo. Poziva nas: “Vzemimo v roke svoje življenje, kakršno je, in poskrbimo, da se razcveti – tisto, kar se nam je zgodilo, spremenimo v izbiro, tisto, kar nam je bilo dano, v željo, tisto, kar imamo, pa v strast.”
Preberite še:
Ganljiv video: prvi samostojni koraki deklice s cerebralno paralizo
Ker je izjemen pedagog
“Dandanes veliko govorimo o najstnikih, premalo pa smo z njimi. Dali smo jim vse potrebno za uživanje življenja, ne pa tudi razloga, da bi ga živeli,” pravi Alessandro. Mladi imajo vse, a domišljija, ki je potrebna za uresničitev njihovih sanj, je odvisna od tega, da v življenju tudi kaj izostane. “Vajenost, da je vse takoj pri roki, mladega človeka odvadi dolgotrajnega, potrpežljivega raziskovanja brezmejnosti, ki se skriva v njem.”
Ker ima rad svoj poklic
Odrasli smo poklicani, da bi bili otrokom s svojim življenjem zgled, kajti “(po)klic lahko v drugem zdrami le, kdor je našel svojega in ga živi”. Alessandro je svojega gotovo našel, saj o njem zapiše: “To je poezija mojega poklica: predstavljati si, kakšni bodo moji dijaki v svoji polnosti, vedoč, da bom le na koncu odkril, kaj sem zaslutil v teh mojstrovinah mesa in duha. Oni so moja knjižnica še neizdanih del.”
Preberite še:
Kaj pomeni tista enačba nad vrati 20 + G + M + B + 19?
Ker je prepričan, da je v življenju mogoče biti srečen
V svoji zadnji knjigi Umetnost krhkosti poskuša najti odgovor na vprašanje, kako doseči trajno srečo. Za sogovornika si je izbral Giacoma Leopardija, italijanskega pesnika. Te strani ne ponujajo hitrih rešitev, temveč le nakazujejo, kako bi lahko bili malce preprostejši in naš pogled na življenje čistejši.
Ker nam njegovo pisanje odstira “nekaj več”
V svojih knjigah in na svojem blogu Alessandro bralcu odstira tisto bistveno, kar v hrupu vsakdanjega življenja pogosto spregledamo. Vabi nas, da bi vedno imeli “nekaj več ljubezni do življenja in nekaj več usmiljenja do človeka”.
Preberite še:
“Gospod živi v srcih ljudi. Bližje nam sploh ne more biti”
Preberite še:
10 najpogostejših novoletnih zaobljub Slovenk in Slovencev
Preberite še:
Vzgoja ‒ najtežja služba na svetu?
