Danes poleg svečnice praznujemo tudi dan posvečenega življenjaTa praznik je uvedel sveti papež Janez Pavel II. To ni le dan veselja za redovnike in redovnice, ampak za vso Cerkev.
Redovniki in redovnice se odločijo, da bodo živeli povsem za Boga in za ljudi, odločijo se torej za posvečeno življenje.
Kaj pomeni ta praznik redovnikom?
“Zame je to praznik veselja nad tem, da me Bog kliče in vabi, da posvetim svoje življenje najprej njemu. Vsa Cerkev se tega veseli in z nami praznuje,” pravi Ema Alič, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, ki je v samostan vstopila pred desetimi leti, pred šestimi leti je imela prve, lani pa večne zaobljube. S prvimi zaobljubami že postaneš redovnik, polnopravno pa postaneš redovnik z večnimi zaobljubami.
Preberite še:
Zakaj redovniki naredijo zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine?
Včasih sploh ni vedela, da ta praznik obstaja, danes pa …
“Ko še nisem bila redovnica, sem pa v sebi že razmišljala o tem, nisem niti vedela, da ta praznik obstaja. S prijateljem sva se pogovarjala in pojasnil mi je, kaj ta praznik pomeni. Dodal je: ‘No, pa saj čez nekaj let bo verjetno to tudi tvoj praznik!’ Kako prav je imel! Še danes se vsako leto na ta dan s hvaležnostjo spominjam njegovih besed,” pravi sestra Ema in doda: “Rada sem redovnica! Hvaležna sem Bogu, da mu smem služiti s svojim življenjem. Velik dar je, da me je izbral, čeprav mnogi to težko razumejo.”
Preberite še:
Neverna študentka se je zaljubila, se želela poročiti … zdaj pa je redovnica v klavzuri!
Redovništvo – prihodnost Cerkve
“Prihodnost Cerkve je v redovnem življenju. Človek ni samotar, poklican je, da se daruje in izstopi iz cone udobja. Redovniška skupnost, enako kot družinska skupnost, govori o lepoti življenja,” pove naš drugi sogovornik, ki je redovnik že skoraj tri desetletja.
Kraj praznovanja in odpuščanja
Redovna skupnost mora biti vedno “kraj praznovanja in odpuščanja”, je zapisal Jean Vanier.
“Res je današnji praznik dan praznovanja, v vsakdanjem življenju pa je večkrat potrebno predvsem odpuščanje. V nobeni skupnosti ne gre brez sporov, zato tudi redovnih skupnosti ne smemo idealizirati,” dodaja naš sogovornik. “Redovništvo ni beg iz resničnega življenja. Nasprotno! Biti redovnik pomeni vstopi v svet, med ljudi – še posebej tja, kjer nisi najbolj zaželen. Nobena redovna skupnost, tako kot nobena družina, ni popolna. Popoln je le naš Odrešenik, Jezus Kristus. On mora biti središče vsake skupnosti.”
Preberite še:
Kakšna je razlika med redovnikom, menihom in duhovnikom?
Zelo “mlad” praznik
Današnji praznik je Cerkev prvič obhajala 2. februarja 1997. Posebno praznovanje dneva redovnikov je uvedel papež Janez Pavel II. Posvečene osebe je želel spodbuditi, da bi se vračale k izvirom svojega poklica in vsako leto pred Bogom znova potrdile svojo izbiro.
Zakaj ravno 2. februar?
Za dan posvečenega življenja je papež izbral svečnico (praznik Gospodovega darovanja), ker simbolizira Jezusovo predstavitev v templju, njegovo izročitev Bogu in pripravljenost izpolnjevati Božjo voljo. Tudi redovnice in redovniki se z zaobljubami in načinom življenja dajo v celoti na razpolago Bogu.
Preberite še:
Praznik, ko pospravimo jaslice
Kako je videti praznovanje?
“Vključimo se v škofijsko praznovanje. Slovesna maša se začne s procesijo. Mašo redovniki sami oblikujemo. Med seboj si razdelimo, kdo bo pripravil uvod v mašo, branje beril, prošnje, petje … Srečamo se s svojim ordinarijem (škofom) in drugimi redovniki iz koprske škofije. Med mašo obnovimo svoje redovne zaobljube, potem se zberemo na kosilu in druženju,” pove sestra Ema. Enako praznovanje poteka po vseh drugih slovenskih škofijah.
Preberite še:
Mladenič s cerebralno paralizo sporoča: Vzemite življenje, kakršno je
Preberite še:
To je prvi papež, ki se je pustil fotografirati
Preberite še:
Nekdanja odlična športnica in žurerka je zdaj pred večnimi zaobljubami