Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Ste srečni le, če je tudi vaš partner srečen? Preberite tole

COUPLE
Shutterstock
Deli

Ples (ne)odgovornosti

Tudi izkazovanje pozornosti in izražanje medsebojnih poklonov včasih razkriva nekoliko zakrite in nezavedne dinamike in razvade, ki lahko zelo otežujejo in slabijo zakonski odnos. Izjave, kot so: “Ti me delaš srečno” ali “Ti si vir mojega zadovoljstva”, so lepe izjave in prav gotovo ugajajo partnerju.

Še posebej v začetni fazi zaljubljenosti je povsem razumljivo, da nekdo partnerju pripisuje razloge za svoje dobro počutje. Problem nastane, ko pridejo slabi časi in pripisuje partnerju tudi razloge za svoje slabo počutje.

Ti me delaš …

Poznamo izjave: “Ti me živciraš!” ali “Ti me jeziš!” pa tudi: “Delaš me neumnega!” Te izjave so zelo podobne tistim zgoraj, le da se njihov lastnik ob tem ne počuti dobro. Razlog za to pa seveda tako kot prej vidi v ljudeh okoli sebe oz. v svojem zakoncu.

Take izjave so sicer zelo učinkovite, saj zelo hitro sprožijo občutke krivde v tistem, ki so mu namenjene. Zato pogosto naredi vse, da bi se njegov zakonec počutil bolje. Te pogosto manipulativne izjave odnos delajo vedno težji. Kažejo na nesposobnost prevzemanja odgovornosti za lastne občutke in lastna dejanja.

Kdor to izjavlja, samega sebe postavlja v vlogo žrtve. V vlogo nekoga, “ki se mu stvari dogajajo”, on pa je ob tem nemočen. Odgovornost prelaga na sozakonca oz. ljudi okrog sebe. Tako je odvisen od drugih. Tisti, ki pri tem sodeluje, pa postane soodvisen.

Podporna služba?

Na drugi strani odnosa je navadno nekdo, ki se iskreno trudi in je zelo požrtvovalen, da bi zadovoljil svojega partnerja. Vodijo ga velika odgovornost do drugih, občutki krivde (če se drugi ne počutijo v redu) ter zadovoljstvo ob tem, da vidi zakonca nasmejanega in zadovoljnega: “Če si ti ok, potem pomeni, da sem naredil nekaj dobro in sem lahko tudi jaz ok.”

Navadno so to ljudje z ne preveč dobro samopodobo in potrebujejo veliko potrditev od drugih. Pogosto se počutijo utrujene in ujete. Vedno se trudijo in dobijo (pre)malo v zameno. Njihovo zelo pogosto čustvo je strah in tesnoba.

Če so v odnosu z “žrtvijo”, ki je lahko tudi odvisnik (alkohol, delo, depresija, histerični nadzor), veliko energije porabijo tudi za to, da bi spremenili svojega partnerja. To bi bil dokaz, da so zares v redu in da so izpolnili želje in potrebe svojega partnerja.

Ples neodgovornosti

Takšni plesi med partnerjema so dokaj pogosti. Večina zakoncev včasih zapade v tak ples, vendar se lahko prej ali slej zavejo svojih zmot, prevzamejo odgovornost in gredo naprej. Zelo hudo postane, ko tak ples postane edini ples ne samo med zakoncema, ampak v vsej družini.

Navadno se to dogaja okoli ene od oseb, ki je pogosto tudi odvisna od kakšne substance, aktivnosti ali osebe (alkohol, tablete, adrenalinski športi, delo …). Vsa družinska ureditev postane podrejena občutkom, čustvom, razpoloženju neke osebe. Postane “sonce” njihovega življenja, okrog katerega se vse vrti.

Prevzemimo odgovornost

Rešitev je prevzemanje odgovornosti za svoje počutje in vedenje. Vedno, ko me nekaj “vrže ven”, pomeni, da je nekaj v obnašanju partnerja mene zelo negativno nagovorilo in je bolj povezano z menoj kot z njim. On je samo sprožilec mojih zgodb. Sem samostojna oseba. Moji občutki in razpoloženja so rezultat mojih dejanj in razmišljanja. Vedno imam možnost, da nekaj spremenim pri sebi ali pa prosim za pomoč. Stiske in občutki nezadovoljstva so moji in so moje priložnosti za duhovno in osebno rast.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina, letnik 2017, št. 6. Avtorica: Špela Strniša Tušek

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.