Senatorka Amy Klobuchar je že četrta generacija Slovencev v ZDA, a zavest o koreninah ne zblediSlovenija ni od muh ‒ po zdajšnji prvi dami bi lahko v naslednjem mandatu dobila celo predsednico ZDA. Pred nekaj dnevi je namreč svojo kandidaturo za ta položaj napovedala demokratska senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, ki ima slovenske korenine.
Č je prešel v ch, slovenska zavest pa je ostala
Njen rod sega v malo vas v Beli krajini. Njen praded Mihael Klobučar se je konec 19. stoletja, kot še mnogi drugi Belokranjčani, preselil v ZDA, kjer je našel delo v rudnikih ob Gornjem jezeru. Tam je č prešel v ch, stiki z domovino so se izgubili, nikakor pa ne slovenska zavest.
Ta tudi pri Amyjinem delovanju v senatu ZDA ne pojenja, saj na srečanjih z drugimi senatorji in na rednih četrtkovih zajtrkih, ki so namenjeni njeni promociji med volivci, nikoli ne manjka potica in razlaga, od kod ta izhaja.
Preberite še:
To je bil slovenski politični velemojster
Se spomnite papeža in potice?
“Nagovorila je goste, predstavila svoje delo in pojasnila: ‘To je potica, slovenska jed. Izhajam namreč iz slovenske družine. Se spomnite, ko sta se srečala Melanija in papež ter jo je papež vprašal, ali možu pripravi potico? To je imel v mislih.’ Izpostavila je torej svoje in Melanijine slovenske korenine, o katerih je govorila precej čustveno,” pripoveduje pravnik in raziskovalec Slovencev po svetu Dejan Valentinčič, ki se je lani poleti udeležil enega teh zajtrkov.
Po njenih pripovedih imajo doma za praznike vedno na mizi potico. Večkrat se je odzvala tudi na povabila na dogodke Slovencev v ZDA. Prvič je Slovenijo obiskala leta 1980, takrat sta jo z očetom prekolesarila. Drugič pa je Slovenijo spoznavala leta 2013 z možem in hčerko.
Preberite še:
Slovenec, po katerem se imenuje tudi mesto v ZDA
Težka družinska zgodovina
Senatorkino otroštvo ni bilo postlano z rožicami. Njen oče James John Klobuchar, sicer športni novinar časopisa Star Tribune, je bil alkoholik. Ko je bila stara 15 let, se je ločil od žene ‒ učiteljice švicarskega porekla. Z očetom je Amy znova navezala stik šele v odrasli dobi, ko se je rešil odvisnosti.
Amy je ločitev staršev prebolevala tako, da se je z vso vnemo posvetila študiju. Z najvišjo oceno je končala študij prava na univerzi Yale, eni najprestižnejših univerz na svetu, pozneje pa je doštudirala še na pravni fakulteti univerze v Chicagu. Tudi zaradi njene izobrazbe jo je ameriški medij Huffington Post leta 2010 razglasil za najinteligentnejšo med ameriškimi senatorji.
Preberite še:
Molčeči genij, ki je dosegel to, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu
V politiko zaradi skrbi za zdravje novorojenčkov
Zakaj se je Klobucharjeva odločila za vstop v politiko? Njena hči se je rodila z napako, ni namreč mogla požirati, toda Amy je kljub temu morala zapustiti porodnišnico že 24 ur po porodu. Spremembo pravil je najprej dosegla pri zakonodajalcu v Minessoti, pozneje pa tudi na zvezni ravni.
Senatorski stolček zaseda že tretji mandat, protikandidate iz Minessote je z lahkoto premagala. V času predsedovanja Baracka Obame je bila Klobucharjeva resna kandidatka za vrhovno sodnico ZDA, saj bi bila lahko sprejemljiva tudi za republikansko stran. Velja namreč za zmerno političarko. Časopisi so jo že takrat uvrščali med 10 najverjetnejših kandidatk, ki bi lahko bile izvoljene za predsednico ZDA.
Preberite še:
10 navdihujočih misli nekdanjih prvih dam ZDA
“Zmerna demokratka”
Temna stran njenega delovanja je podpora splavu vse do rojstva. Klobucharjeva po poročanju ameriških medijev sicer pravi, da je splav stvar odločitve ženske in njenega zdravnika. V Siriji bi ohranila ameriške vojake, podpira pariški sporazum o podnebnih spremembah, nelegalnim priseljencem pa bi olajšala pot do državljanstva.
Valentinčič jo po osebnem pogovoru opiše kot umirjeno in dostojno. “Po značaju je neizrazita, a s svojo umirjenostjo in preprostostjo pusti vtis.”
Preberite še:
Slovenec, ki že več kot 50 let raziskuje ledenike Antarktike in Andov
Preberite še:
Slovenski genij, ki je spremenil evropsko zgodovino
Preberite še:
“Sin, ki sem ga želela splaviti, mi je rešil življenje”
