Vladka Žele ima močno zaupanje v Boga kljub neizpolnjenim prošnjamMolitev ni vedno uslišana tako, kot bi si sami v tistem trenutku želeli. Kako veliko je razočaranje ob tem, ve povedati 98-letna Vladka Žele. Pri komaj 24 letih je ovdovela, mož, s katerim se je poročila pri 18 letih, je bil žrtev povojnih pobojev. Bilo ji je hudo, a moč je našla v dolžnosti, da poskrbi za tri majhne otroke in jih pripelje do kruha.
Njeni bližnji so kar odhajali
Ko ji je to uspelo, je dobila v srce drugo sulico. Letalska nesreča na Korziki ji je vzela prvorojenca. Za novico je izvedela prek radijskih poročil, slabo ji je postalo, v glavi pa so ji rojile misli: “A zdaj bodo pa kar odhajali pred mano.” Ne dolgo za tem je sledila tragedija, v kateri je avto do smrti povozil štiriletnega vnuka, in to pred njegovo mamo, Vladkino hčerjo. Ta si ni nikoli opomogla, zbolela je in izgubila bitko z rakom.
Preberite še:
Po tragični nesreči je na grobu svojega moža spregovorila ganljive besede
“Zelo sem molila za njeno ozdravljenje, a sem imela občutek, da je vse zaman. Zakaj je nisem mogla izmoliti? Zame je bilo to porazno, neuspeh moje molitve.” V srcu je sicer čutila, da je za hčer tako verjetno bolje in da Bog že ve, kako je prav. A razum tega ni mogel sprejeti.
“Težko je opisati, to je treba občutiti. Moža, sina, vnuka, hčerko … Vse sem mu dala, čeprav jih je on meni dal … Vsakič je bila strašna žalost, tudi umrla bi raje, kot to še enkrat doživela. Prvi hip je hudo, ko se zaveš, je še teže.”
Še vedno neomajno zaupa
A razočaranje nad neuslišano molitvijo njene vere ni omajalo niti za trenutek. Nad Bogom ni bila nikoli razočarana, ni mu očitala. “Kakšen smisel ima, da se boriš z Bogom, sploh če iz svoje izkušnje veš, da je dober. Lahko jokaš, lahko ga prosiš, vse drugo je nesmisel.”
Preberite še:
Zakaj obstaja trpljenje?
Ves čas pa odmevajo vedno neodgovorjena vprašanja: Zakaj? Čemu? Zakaj sem zaslužila tako kazen? “Kaj jaz vem, zakaj je bilo to dobro, a rek Kar Bog stori, vse prav stori je gotovo resničen,” pravi Vladka, ki se kljub vsem izgubam še vedno zelo zanaša na Boga. “Ko pridem k njej, me s svojo dobro voljo in vero vedno dvigne,” pravi draveljski župnik p. Miran Žvanut.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 6.
Preberite še:
Boš moja krstna botra?
Preberite še:
Smrt zdravnice in matere štirih otrok, iz katere se je rodilo življenje
Preberite še:
Težavna naloga za može: Sveti Janez Zlatousti pojasnjuje, kaj pomeni ljubiti svojo ženo
