Po prepričanjih starejših generacij je god štiridesetih mučencev vremenski mejnik: “Če štiridesetih mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo.”
Preganjanje kristjanov v četrtem stoletju
Na Vzhodu je začel Licinij, sprva strpen in dobrohoten vladar, po sporu s sovladarjem Konstantinom okrog leta 320 preganjati kristjane. Najprej se je lotil “čistke” na svojem dvoru in v vojski. V Kapadokiji je razglasil odlok, s katerim se je moral vsak kristjan odreči svoji veri, sicer ga je čakala smrt.
Preberite še:
Strahopetni svetnik, ki se je izognil mučeništvu
Neomajna vera 40 vojakov
Na smrt je bilo obsojenih 40 vojakov rimske legije. Ti naj bi po opisovanju stopili iz vrste, pogumno priznali, da so kristjani in da jih prav nič ne more odvrniti od vere v Kristusa.
Preberite še:
Kratka vremenska napoved za naslednjih 40 dni
Mučeništvo so pretrpeli v Sebasti, mestu, ki je danes del Armenije. Namestnik jih je najprej skušal pripraviti k odvrnitvi od vere s tem, da jim je obljubljal različna odlikovanja, povišanja in denarne nagrade, toda vojaki se niso pustili prepričati, zato so jih odvedli v ječo. Tam so skupaj napisali poslednje pismo, oporoko, v kateri so izrazili, kje želijo biti vsi skupaj pokopani.
Kruta smrt
Čez en teden jih je zaslišal vrhovni poveljnik čet. Ker se niso spreobrnili, si je zanje izmislil nenavadno, a kruto smrt. Odvzeli so jim vso obleko in jih v mrazu in ledenem vetru postavili na zamrznjen ribnik znotraj mestnega obzidja. Za tiste, ki bi si morda premislili, je bilo blizu ribnika kopališče s toplo vodo. Eden je to res storil, vendar je umrl zaradi nenadne temperaturne spremembe. Namesto njega je na led stekel vojak, ki je stražil kopališče, in pričevalcev je bilo zopet štirideset.
Sodnik je naslednje jutro ukazal, naj še živim polomijo roke in noge, jih sežgejo na grmadi, pepel pa potresejo v reko. Tako kristjani niso mogli izpolniti oporoke 40 mučencev, naj ji pokopljejo v skupnem grobu.
Preberite še:
“Manjka nam moških, ki ne bi bili cunja, ampak bi cunjo znali uporabljati”
Češčenje 40 mučencev iz Sebaste se je na Vzhodu hitro razširilo, na Zahod pa je njihovo češčenje prinesel škof Gavdencij iz Briksije, ki je obiskal vzhodne kraje. Spomin nanje obhajamo 10. marca.
Moški ob tem dnevu dobijo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju dogaja tudi danes.
Preberite še:
Z družino bratu pomagal premagati raka: “On je pravi borec, zmagovalec”
Preberite še:
Je krščanski pogled na žensko šovinističen?
Preberite še:
Janez Pavel II. in ključ do uspešnega posta
