Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Mitja se je trikrat izvlekel iz izgorelosti: Ego uničuje življenja

mitja bracic
OSEBNI ARHIV
Deli

"Sreča prihaja od znotraj, iz nas samih, iz življenja s smislom," je prepričan Mitja Bračič, ki namesto kariere v središče svojega življenja zdaj postavlja družino

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Medicina in šport sta v poklicnem življenju Mitje Bračiča tesno prepletena. Gre za strokovnjaka za športno diagnostiko, trening in zdravljenje poškodb. Sodeloval je in sodeluje s številnimi slovenskimi in tujimi športniki najvišje ravni. Pri tem je zelo uspešen. Vendar je kariera zahtevala visoko ceno.

Marljivost je prerasla v deloholizem, zasvojen je bil tudi z družabnimi omrežji. A po šestih letih boja je zdaj drugače. “Končno živim življenje s smislom in sem srečen,” pravi mož in oče dveh otrok, ki je zdaj v središče življenja postavil družino. Kaj vse pa se je zgodilo vmes? 

Kako, kdaj in zakaj so se postavili temelji za izgorelost, ki ste jo v zelo intenzivni obliki doživeli trikrat?
Izgorelost se nalaga dlje časa. Vzroki so v čustvih. Ljudje besedam, dogodkom in drugim ljudem določimo energijo, pozitivno ali negativno. Od nas samih je odvisno, koliko te negativne ali pozitivne energije bomo spustili blizu. Jaz sem negativne na svet prinesene vzorce izjemno potenciral v negativni obliki.

Življenjsko okolje v Velenju je bilo trdo, prav tako moje otroštvo. Izjemna tekmovalnost, občutek manjvrednosti, jeza, strah in krivda so zelo močna čustva, ki človeka silijo v velik boj s samim seboj in okolico.

Skozi kakšna očala v ste obdobju intenzivnega dela gledali na svet?
Namesto pristnih medosebnih odnosov v družini, s prijatelji in znanci si ustvarite svoj intimni svet nenehnega boja. Vaša identiteta niste več vi kot človek, otrok, prijatelj, sin, sošolec … Vaša identiteta postane uspeh: v šoli z ocenami, tu so športni dosežki, ocene na faksu in položaji v službi. Na koncu postane vaša identiteta vaša kariera!

Vaša čustva, odnosi, prosti čas in osredotočenost so usmerjeni samo v dosežke, zato vam je malo mar za odnose. Rezultat boste dosegli prek trupel, izgube družinskih članov, prijateljev, sodelavcev. Nenehen strah pred neuspehom vas utrudi tako, da na koncu ne morete niti vstati iz postelje.

Kdaj ste začutili, da morate spremeniti svoj pogled, delovanje? Kaj je bil signal, klic na pomoč?
Postanete depresivni, čustveno otopeli, vseeno vam je, kaj se dogaja okoli vas, vseeno vam je, če vas ljudje zapuščajo, umirate od znotraj … Na koncu si želite samo, da se vse čim prej konča. Veliko uspešnih ljudi konča s samomorom … Jaz sem se uspešno izvlekel iz vseh treh izgorelosti, želja po preživetju je bila prevelika, da bi se kako drugače končalo.

LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Uredil sem imunski sistem, prehrano, zamenjal delovno okolje, odšli so nekateri ljudje in prišli bolj “svetli”. Zapustil sem “temo”. S tem mislim negativna čustva, kot so jeza, krivda, strah, sovraštvo, negativizem, cinizem … Tem besedam sem vzel energijo in jo dal čustvom, kot so ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo, sreča … Pogledal sem vase in stopil stran od starega življenja ter odprl nov nepopisan list. Želim življenje s smislom. Verjamem, da resnična sreča prihaja od znotraj.

Kako živite zdaj?
Za spoznanja sem potreboval dolgo, zelo dolgo, 40 let. Zadnjih šest let sem intenzivno delal, da se izvlečem iz teme. Končno nisem več MIT (to je bil moj drugi, karierni jaz na spletnih omrežjih, nekakšna entiteta znotraj sebe) – KARIERA, ampak oče, sin in prijatelj …Veliko delam na odnosih.

V družini vzpostavljamo bolj pristne in poglobljene odnose. S študijem digitalnega marketinga sem spremenil pogled na družabna omrežja. Telefon uporabljam večinoma samo v službi. Ko sem z družino, ne. Včasih sva z ženo zvečer oba gledala v telefone, zdaj se v tem času pogovarjava. Med službenim časom imam obvezni odmor med 12. in 13. uro. Namenim ga ženi za pogovor in kosilo. Z otroki imamo tematske popoldneve in se veliko igramo ter ustvarjamo. Sin, ki je star dve leti, se najraje igra z žogo, štiriletna hčerka ima raje risanje in številke.

Z ženo na novo vzpostavljam odnos in spoštovanje. V preteklosti sem družini povzročil veliko slabih trenutkov. Zdaj moj odnos temelji na tem, da sem “prisoten”, da sprejemam in vračam pozitivna čustva, kot so ljubezen, spoštovanje in pozornost. Veliko se učim od otrok in žene.

OSEBNI ARHIV

Razlogov za karieristično usmerjenost je več. Gre poleg bitke za posel tudi za (moški) ego?
Največje preizkušnje so tudi odnosi na kliniki, kjer pomagam ljudem pri zdravljenju poškodb. Tukaj se zelo trudim biti prisoten, ljudi želim slišati in razumeti, občutiti njihova čustva ob poškodbi. Pogled na svoje delo sem temeljito spremenil.

Veliko več mi pomenita zdravje in dobro počutje strank in športnikov, kot “pumpanje” lastnega in njihovega ega. Ego uničuje življenja, večina ljudi trpi prav zato, ker ne poznajo definicije ega in kako deluje. Ko pridobiš informacije, kako obvladati ego, potem si pripravljen na spremembe.

Zakaj sploh pridemo do položaja, da nam služba pomeni več od drugih vrednot?
Ljudje sledijo temnim silam, ljudem, ki so srečni samo pri objavah (na družabnih omrežjih, na primer, op. a.). Ki so izgubljeni v virtualnem svetu, v filtrirani lepoti in namišljenem kapitalu. Mladi trpijo zaradi tega. Za uspeh so pripravljeni narediti vse.

Veliko delam z mladimi, doma imam tudi dva otroka. Želim biti vzor. Hočem pomagati ljudem rasti, s tem rastem tudi sam. Želim prispevati k skupnosti, zato sem našel svoje poslanstvo in pomagam ljudem pri zdravljenju poškodb in pri osebni rasti. Spodbujam mlade, da živijo življenje s smislom, da hodijo v šolo, da se ne izgubijo v svojih sanjah ali sanjah svojih staršev.

Mitja Bračič poklicno in zasebno:

 

Kdo je Mitja Bračič?

Doktor Mitja Bračič je v poklicni karieri deloval kot raziskovalec na Inštitutu za šport, kasneje kot predstojnik Centra za medicino in šport na Zavodu za varstvo pri delu. V samostojni karieri pa je strokovnjak za športno diagnostiko, športni trening in zdravljenje poškodb. Ob njegovih nasvetih so vadili ali se zdravili številni vrhunski športniki, posamezniki in ekipe, Slovenci in tujci.


Nekdanji atlet je v košarki deloval 15 let in treniral vse selekcije slovenskih reprezentanc. Z rokometaši je bil četrti na svetu. Zadnjih pet let sodeluje z alpskim smučarjem Žanom Kranjcem, dolgo je sodeloval s smučarskimi skakalci (Jernej Damjan, Anže Lanišek, Robert Kranjec, Jurij Tepeš), rehabilitiral je kasnejšo olimpijsko prvakinjo v judu s Kosova Majlindo Kelmendi … Na tujem v različnih vlogah deluje v Rusiji in na Kitajskem.

Uspeh v športu je rezerviran za zelo malo športnikov. Izobrazba, srce in odnosi so veliko bolj pomembni za življenje s smislom. Imel sem primer, ko sem športnici namignil, naj energijo raje usmeri v študij in svojo srečo namesto garanja v športu po želji svojega očeta. Tako je našla srečo v študiju medicine in se dobro počuti. Nekaterim športnikom sem pomagal v športu, da so pridobili štipendijo za študij v tujini. Ne bodo šampioni, a bodo pridobili dobro izobrazbo. Šport jim je dal temelje za kakovostno življenje.

Kašen je postopek, da si v glavi človek napravi prostor za razmišljanje, da je manj več?
V preteklosti sem bil deloholik in sem menil, da moram sprejeti vse projekte in vse delo prevzeti nase. Bil sem “kontrol frik”. Odkar sva dobila z ženo otroka, sem v službi le od 8. do 16. ure. Vsak dan peljem otroka v vrtec in ju grem tudi iskat.

Popoldnevi so rezervirani za družino. Izjema so le projekti v tujini. Vendar nobenega projekta ne sprejmem, preden se z ženo ne dogovoriva. Ženi pravim, da je “super mamica”, saj v moji odsotnosti skrbi za dva otroka, ki potrebujeta pri teh letih veliko pozornosti.

LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Hvaležen sem tudi za “super taščo”, ki nam pri tem veliko pomaga. V nasprotnem primeru projekti v tujini ne bi bili izvedljivi. Sprva me je bilo kar malo strah, ker so bili ljudje navajeni, da sem ves čas na voljo. A so se vsi navadili na moj delovni čas. Ugotovil sem, da sem veliko bolj učinkovit in osredotočen pri svojem delu, ki zdaj traja osem ur, kot prej v 12 ali celo 14 urah.

Konci tednov so prav tako rezervirani za družino. Doma nimam računalnika, tako da sem prisiljen počivati. Imam pa poseben dnevni protokol. Ko zjutraj peljem našega psa Ota na sprehod, si zastavim nekaj nalog glede odnosov. Zvečer, ko spet peljem psa, pa te stvari analiziram. Poskušam biti čim bolj prisoten v svojem življenju.

Namesto osredotočanja le na svojo kariero zdaj v tem smislu pomagate tudi drugim.
Služba ni več moja kariera, ampak poslanstvo. Pri delu z ljudmi rastem in uživam v odnosih. Na kliniki sem mentor desetim mladim nekdanjim športnikom, ki so končali študij kineziologije ali fizioterapije. Njim želim utirati pot in deliti z njimi izkušnje. Družina je dobro. Gradim pristen odnos z otrokoma in ženo. Končno živim življenje s smislom in sem srečen.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.