Praznovanje 25. marca je imelo skozi zgodovino več različnih imen, obhajali pa so ga ob različnih dneh. Izmed cerkva v Sloveniji, ki so posvečene Marijinemu oznanjenju, je ena najlepših in zgodovinsko bogatih v Crngrobu pri Škofji Loki Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem mestecu Nazaret. Tu se je preprosta nazareška deklica Marija odzvala povabilu nadangela Gabrijela, da postane mati Jezusa, učlovečenega Božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši da. Tako je Gospodovo oznanjenje Gospodov in Marijin praznik.
Preberite še:
Marije, ki so zaznamovale tok zgodovine
Različna imena in različni datumi
Današnji praznik je imel v zgodovini različna imena, pa tudi obhajali so ga ob različnih dneh. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji, drugod najdemo ime začetek odrešenja ali spočetje Kristusa.
V 7. stoletju je v Španiji iz njega nastal praznik Marijinega deviškega Božjega materinstva. Šele pozneje dobi ime Gospodovo oznanjenje. Ker pa postni čas ni bil primeren za slovesna praznovanja, so ga ponekod obhajali 18. decembra.
Kaj je bilo prej?
Zakaj ta praznik obhajamo ravno na 25. marec? Čas devetih mesecev od Jezusovega spočetja do njegovega rojstva ni naključna. Toda vprašanje je, kateri datum je izhodišče za drugega. Mnenja o tem so deljena. 25. marec je v starih časih namreč veljal za dan stvarjenja sveta in ravno zato tudi za dan Jezusovega spočetja.
Preberite še:
Kdo je koga brezmadežno spočel
Molitev angelovega češčenja
V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem z vsakdanjo trikratno molitvijo angelovega češčenja. Nekdaj je vsak kristjan ob zvonjenju trikrat na dan za trenutek odložil svoje delo in zmolil tri zdravamarije s poudarkom na skrivnostih Jezusovega učlovečenja.
Namig za izlet: Crngrob
Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu je romarska cerkev, ki se nahaja na vrhu hribčka in je od Škofje Loke oddaljena štiri kilometre. Je eden najpomembnejših umetnostnih spomenikov v Sloveniji.
Preberite še:
10 manj pogostih imen za deklico, če jo želite poimenovati po Mariji
Bogata zgodovina
Iz romarskih potreb je rasla vedno večja cerkev in se spreminjala skozi stoletja, dokler ni v sredini 19. stoletja dobila sedanje podobe. Tako se je končal njen 600-letni umetnostni razvoj. Začetki cerkve namreč segajo v 13. stoletje, ko je pri nas obvladoval likovno umetnost in stavbarstvo romanski slog. Močno sta jo zaznamovala tudi gotika in barok.
Najlepši pogledi na cerkev se odpirajo z južne strani, od vsepovsod pa lahko vidimo, da je cerkev velika stavbna mojstrovina in ima slikovito lego v pokrajini.
Preberite še:
Že poznate legendo o Mariji Udarjeni iz Ljubnega?
Slikarske dragocenosti
Stenske slikarije so poleg arhitekture druga dragocenost crngrobske cerkve. Že na zunanjščini nas pozdravi velika freska sv. Krištofa. Zelo zanimiva je tudi freska, poimenovana Sveta nedelja, ki jo je ustvaril umetnik Janez Ljubljanski.
Na njej je upodobljen Kristus, okrog njega pa so nanizani najrazličnejši prizori iz vsakdanjega življenja, s katerimi Kristusa znova mučimo, če jih opravljamo na Gospodov dan – od tod je freska dobila ime Sveta nedelja.
Zanimiv je tudi prizor Jezusovega rojstva, kjer kleči ob novorojencu njegova mati, Jožefu pa je zaradi nepazljivosti prekipelo mleko v loncu. Te slikarije so med najlepšimi, kar so jih pri nas ustvarili v 15. stoletju.
Zlati oltar
Še ena poglavitna spomeniška sestavina cerkve v Crngrobu je njena oprema, predvsem njen veliki oltar, ki je eden najlepših in največjih primerkov tako imenovanih zlatih oltarjev pri nas. Je izreden izdelek rezbarstva iz 17. stoletja. Baročno bogato okrašene orgle pa so delo priznanega mojstra Janečka.
Preberite še:
Podobe, ki dokazujejo, da je bila Marija tudi povsem običajna mama
Preberite še:
Nekoč skrivališče za fante, ki niso hoteli k vojakom, danes pa romarska pot
Preberite še:
Zakaj bi hodili v Španijo? Slovenski Camino je krajši, a težji
