Aleteia

Zakaj bi hodili v Španijo? Slovenski Camino je krajši, a težji

PIELGRZYM NA CAMINO
Shutterstock
Deli

Romanje v Santiago de Compostela po poti sv. Jakoba je ena najbolj priljubljenih romarskih poti, ki jo je prehodilo že na tisoče turistov. Del Jakobove poti je speljan tudi po Sloveniji

Kako se je začelo?

V 9. stoletju so v Španiji odkrili grob in kapelico svetega Jakoba. To odkritje je bilo mejnik, ki je vrezal globoke sledi v zgodovini, rodilo se je češčenje apostola Jakoba (čigar god praznujemo 25. julija) in na njegov grob so začeli romati ljudje iz vse Evrope.

Ta pot (camino) je bila središče, okoli katerega se je v srednjem veku združevala vsa Evropa. V Compostelo so se stekale poti iz Anglije, Francije, Nemčije, Portugalske, Skandinavskih držav, Slovaške in Madžarske, pa tudi iz Hrvaške; ta zadnja pot je potekala prek Slovenije in Italije.

Školjka – razpoznavni znak

Srednjeveški romarji so iz Santiaga nadaljevali pot do rta Finisterre (Konec sveta) ob atlantski obali in tam nabrali školjke, ki so si jih pritrdili na romarski plašč ali klobuk kot potrdilo, da so dosegli cilj romanja. Ta školjka iz družine pokrovač je postala razpoznavni znak romarja. Tudi slovensko Jakobovo pot označujeta rumena školjka in rumena puščica.

Zgodovinski utrinki

O slovenskih romarjih, ki so hodili v Compostelo, je pisal že Prešeren, najbolj znan srednjeveški romar iz naših krajev pa je bil Ulrik II. Celjski, vnuk Hermana Celjskega. Tudi srednjeveške poslikave in kipi v slovenskih cerkvah ter ljudske pesmi o romarjih, predvsem pa številne cerkve svetega Jakoba nam pričajo o tej dolgoletni tradiciji.

Obuditev slovenske Jakobove poti

Dobrih 800 kilometrov dolgo špansko Jakobovo pot do Compostele sta prehodila tudi zakonca Marjeta in Metodij Rigler. To doživetje ju je globoko zaznamovalo in želela sta ga deliti z drugimi. Leta 2000 sta ustanovila Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji (http://www.jakobova-pot.si) z namenom, da se po zgledu drugih narodov in držav v Evropi v naši domovini oživlja tradicija srednjeveških romanj.

SV JAKOB
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA

Peš ali s kolesom

Svetemu Jakobu je na Slovenskem posvečenih 67 cerkva. Te cerkve so ključne točke na slovenski Jakobovi pešpoti, ki je dolga 297 kilometrov. Slovenska kolesarska Jakobova pot pa obsega okoli 340 kilometrov. Če se boste podali na eno ali drugo, si lahko pomagate s priročniki z natančnim popisom poti in znamenitosti.

Razvejanost poti

Jakobova pot je kot deblo drevesa z vejami in listjem, ki pelje skozi mnogo vasi in je speljana prek gričev in dolin. Osrednja pot je speljana po Dolenjski in Primorski od Slovenske vasi do Trsta, prekmursko-štajerska veja od Kobiljega do Ljubljane, gorenjska veja pa od Ljubljane do Svetih Višarij. Romarji na teh poteh lahko spoznavamo našo zgodovino, kulturo, umetnost in ljudi.

Tudi tujci so pokazali navdušenje nad slovensko Jakobovo potjo. Morda zato, ker ni toliko oblegana kot španska, je pa naša nekoliko napornejša, saj je treba za razliko od španske prehoditi tudi kar nekaj gričev.

Namig za izlet

Delček Jakobove poti lahko izkoristite tudi za družinski izlet. V bližini Ljubljane je vas Smlednik s cerkvijo svetega Urha. Skozi vas vodi zadnji del prekmursko-štajerske veje slovenske Jakobove poti, ki vključuje lahek vzpon na stari grad Smlednik; za romarje je na tem vzponu še posebej vabljiva Kalvarija s 14 kapelicami. Pod do gradu in nazaj vam bo vzela dobro uro. Za ohladitev v poletnih dneh pa se lahko odpravite še malo naprej – do Zbiljskega ali Trbojskega jezera.

Tags:
Camino
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.