Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Med splavom je izgubil obe nogi. “Živeti moram z izbiro nekoga drugega”

Deli

Nika so takoj po rojstvu posvojili. Ko je dopolnil tri leta, je začel postavljati težka vprašanja: zakaj nimam nog? Zakaj nimam prstov na rokah? Kako fantičku razložiti, da jih je izgubil, ko so ga hoteli kirurško splaviti?

Rodil se je leta 1996 v Rusiji kot veliko prezgodnji nedonošenček. Njegovi biološki starši so bili iz Sibirije in skoraj edino, kar je znanega o njih, je to, da so se v 24. tednu nosečnosti odločili za splav.

Zmaguje v rokoborbi, čeprav nima nog

Nikova posvojitelja živita v ZDA, poleg njega pa imata še tri biološke in pet drugih posvojenih otrok. Od začetka sta bila odločena, da mu dasta priložnost za kar najbolj normalno življenje in mu pokažeta, da ni slabši od svojih vrstnikov. Poskrbela sta, da je kar najhitreje dobil proteze in se naučil hoditi z njimi v dveh tednih, kar je lahko rekorden dosežek.

Igra nogomet, košarko, bejzbol in se ukvarja z rokoborbo. Prav v tej dosega spektakularne uspehe in zmaguje v večini dvobojev, tudi s tekmeci brez telesnih hib. “Gre za samodisciplino. Obstaja veliko stvari, ki ti niso pri srcu, vse to garanje, da ostaneš v kondiciji. Moral se boš soočiti z veliko ovirami, ampak na koncu jih boš premagal,” pravi v enem od intervjujev.

Živ dokaz

Dobro pozna svojo zgodbo in ne skriva, da to nekako visi nad njegovim življenjem. Sprašuje se, ali bi bilo drugače, če ne bi bilo nikoli tistega dne, ko mu je neznanec odtrgal dele telesa v nameri, da ga ubije. Sam sebe imenuje živ dokaz – za to, da splav ne more biti dobra rešitev.

Ve, da nekje na svetu živi njegova biološka sestra. Na sprašuje se več, zakaj so mu skušali odvzeti možnost življenja. Zdaj se osredotoča na to, da bi kar najbolje izkoristil to, kar je prejel, njegov zgled odrekanja pa navdihuje mnoge, tudi mlajše brate in sestre. Ti vidijo v njem zgled, ki ga je vredno posnemati.

Vseeno pa mama včasih omenja, kako zelo sanja o tem, da bi njen sin lahko začutil morje in pesek pod stopali in zabrodil po blatu na plaži. “Želela bi, da mu ne bi bilo treba živeti s posledicami tega, kar je izbral nekdo drug,” pravi.

Pred kratkim se je Nik odločil za tatu z napisom I can only imagine (Lahko si le predstavljam) iz črk, obrobljenih s cvetovi. Ko ga je mama vprašala, ali je imel v mislih kaj konkretnega, je odgovoril, da hoče na tak način ovekovečiti otroke, ki niso nikoli dobili možnosti za življenje. “Lahko si le predstavljam, kdo bi bili v prihodnosti,” razlaga.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.

Tags:
splav
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.