Sčasoma posebne značilnosti partnerja, ki so nas najprej morda privlačile, lahko postanejo vir sporov. Sprejemanje razlik ni vedno lahko, vendar obogati odnos, ko nam to uspeRazlike med zakoncema so bile mnogokrat razlog, da se je med njima stkala ljubezen. Prav one namreč spodbujajo drug drugega in so v odnosu nekakšen magnet, saj skoznje spoznavamo edinstvenost druge osebe. Mar se ne reče: “Ljubim ga, ker ni kakor drugi?”
Preberite še:
Ko spolnost v zakonu postane le še breme …
Po začetni evforiji pa se razlike pogosto spremenijo v pravo nasprotje tega. Kar je bilo nekoč polje privlačnosti, postane nekaj neznosnega. Zakaj? Zato ker, ko z drugo osebo želimo zgraditi nekaj trajnega, nezavedno mislimo, da se moramo v vsem strinjati. Ko enkrat odkrijemo novost, se nam razlike drugega zazdijo kot napake. Princ ni več tako očarljiv, kot smo si ga predstavljali in to lahko povzroči veliko razočaranje, ki si ga včasih tolmačimo kot konec ljubezni.
Razlike je potrebno udomačiti
V resnici je ravno nasprotno. Ko prepoznamo in sprejmemo posebnost drugega, začne kliti ljubezen. Takrat šele lahko ljubimo človeka takšnega, kakršen v resnici je. Strokovnjaki temu rečejo “zrela ljubezen”. Nastopi v trenutku, ko se v paru oba odrečeta želji, da bi postala neki idealen in namišljen par, katerega podoba nam je nemalokrat vsiljena prek vzgoje ali družbenih vzorcev. Takrat zakonca začneta ustvarjati nekaj resnično edinstvenega.
Preberite še:
Veste, kaj bo ohranilo mir pri vaši hiši? Delitev gospodinjskih opravil
Namesto, da bi zanikala in odpravljala razlike, ki so v odnosu kot sol in ga vsakodnevno hranijo, jih je bolje poskusiti udomačiti. Filozof Frédéric Lenoir, avtor knjige Moč veselja, trdi, da “resnična ljubezen drugega ne duši, ampak ga uči bolje dihati. Za odnos je zlitje najslabša stvar. V svoji najbolj pristni različici ljubezen povezuje dve popolnoma samostojni bitji”.
Bistveno je, da razlike drugega prepoznamo. “On rad vstaja zgodaj, jaz rada hodim pozno spat.” “Ona ima raje morje, jaz imam raje gore.” Če jih naštejemo in vsako posebej ovrednotimo, nam to pomaga drugega videti in sprejeti, kakršen je in ne takšnega, kakor smo si ga predstavljali. Bolje poznavanje drugega – in sebe – nam bo pomagalo reševati spore, ki jih razlike lahko povzročijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Mladi pri birmi in po njej najbolj pogrešajo starše, njihovo pričevanje”
Preberite še:
Pater Pij: Bog je “dolžan” uslišati takšne molitve
Preberite še:
Mama častitljivega Carla Acutisa pravi, da je bil sin njen mali rešitelj
