Otroci in spolnost v filmih

Čeprav bi se z otrokom o spolnosti morali pogovoriti dovolj zgodaj, starši pogosto odlagamo ta “neprijetni opravek” predvsem zaradi lastnega sramu in dileme, kako naj to opravimo. Tako se otroci s spolnostjo prvič soočijo na šolskih hodnikih, telefonskih, računalniških, televizijskih in drugih ekranih. Takrat vanje butnejo močni dražljaji, ki jim pri svoji starosti niso kos. Kaj torej storiti, če se v filmu, ki ga gledamo skupaj z otrokom, prikaže nazoren prizor spolnosti?

Nataša Ropret, zakonska in družinska terapevtka, svetuje, da se odzovemo mirno. Burne reakcije otrok čustveno in telesno ne bo dojel, lahko pa bi se kasneje na seksualne vsebine odzval s šokom in zanikanjem, hkrati pa bi bil ujet v dvojno zanko, kaj napraviti, ker so te vsebine prepovedane, obenem pa privlačne in vzburljive.

Primerna in umirjena razlaga, da gre za odnos med dvema odraslima in da tovrstna vsebina ni primerna za njegovo starost, bo otroku prihranila sram in občutek krivde, ki bi jima bil v nasprotnem primeru podvržen. Zato ob nepričakovanem prizoru spolnosti ne ugašajmo panično televizije, ampak se z otrokom pogovorimo o njegovem občutenju in doživljanju videnega.

Pomembno je, da zna mladostnik ali otrok kritično ločevati med spolnostjo, ki bogati odnos med dvema osebama, ju povezuje, osrečuje in poraja novo življenje, ter seksualnostjo, ki spolnost prikazuje zgolj kot ugodje in užitek.

Nataša Ropret dodaja: “Zgodnja izpostavljenost izkrivljeni sliki spolnosti, ki je mladi niso zmožni spraviti v pomenski kontekst ter ob tem uravnavati svoja občutja in telo, lahko vodi do spolnih disfunkcij pri fantih, obremenjenost z zunanjo podobo pri dekletih in težave v intimi ter navezovanju pri obeh spolih, včasih tudi v odvisnost od pornografije. Kot vsaka odvisnost tudi ta nudi nezdravo priložnost za odklop od realnega sveta in umiritev mladostnikovih pogosto preobremenjenih možganov.”

Ogledu televizijskih vsebin z neprimernimi prizori spolnosti naj bi se torej otroci in mladostniki izogibali. Resnici na ljubo naj bi to veljalo tudi za odrasle, saj tako njim kot nam prav nič ne koristijo. Vsekakor je treba otroku ali mladostniku ob filmu z vsebino, ki nas je neprijetno presenetila, v sproščenem pogovoru brez obsojanja povedati, da spolnost ni nekaj umazanega, vendar tudi ni takšna, kot jo skušajo prikazati v filmih.

“Zdrava in nežna spolnost med dvema je prostor, kjer se moramo pred drugim pokazati ‘goli’, taki, kot v resnici smo. Z vsemi strahovi, napakami, neuspehi, pa tudi notranjo lepoto. Ravno notranja lepota med dvema ustvarja ranljivost, ki partnerja vodi v globoko in intimno povezanost,” pravi Ropretova in dodaja, da je vsakršen nadomestek ljubezni, pa čeprav ga vidimo v filmu, v osrečujoči spolnosti odveč.