Na otoku svetega Julija stoji benediktinski samostan in zdi se, kot bi se čas tam ustavil Vsaka italijanska regija se lahko pohvali s čudovito katoliško znamenitostjo – od Bazilike svetega Petra v Vatikanu, Svetega Marka v Benetkah pa do milanske gotske stolnice.
Kristjani severozahodno od mesta Novara pa so lahko ponosni na samostanski kompleks sredi jezera Orta na otoku svetega Julija, ki je dolg približno 300 metrov.
Katoliška zgodovina otoka sega v peto stoletje, ko je bila zgrajena kapela v spomin na oznanjevalca svetega Julija, ki je tam tudi umrl. Danes na otoku stoji bazilika iz 12. stoletja, od leta 1973 pa v tamkajšnjem samostanu prebivajo sestre benediktinke.
Preberite še:
Starodaven in bogat samostan v naši bližini, ki je poln dragocenosti
Otok postane središče evangelizacije
Arheološke najdbe so pokazale, da so se ljudje na ta slikovit košček zemlje naselili že v neolitiku, prve krščanske naselbine pa so bile tam v četrtem stoletju. Prav takrat je sveti Julij, ki je odšel iz svoje rodne Grčije oznanjevat vero v severno Italijo, prvič stopil na otok.
Ko je videl, da so tam kače in jezerske pošasti, ki so v srednjeveški kulturi veljale za simbol hudiča, se je sveti Julij odločil, da bo tam zgradil katoliško cerkev in ta mali otok spremenil v središče evangelizacije. V romanski baziliki kot dokaz še vedno hranijo kost neznanega amfibijskega bitja. Tudi relikvije svetega Julija so shranjene v tej baziliki, ki je zgrajena povsem ob vodi.
Oglejte si še več fotografij samostana:
Preberite še:
10 zapovedi za evangelizacijo na internetu
Benediktinska tradicija
V srednjem veku je bil ta otok pomembno vojaško središče, v 11. stoletju pa se je cesar Svetega rimskega cesarstva, Oton I., tam bojeval z italijanskimi četami, ki so bile na strani kralja Berengarja. Ta bitka je verjetno povzročila uničenje prvotne cerkve.
Takrat se je rodil tudi bodoči benediktinski menih, Viljem iz Volpiana. Šolal se je pri Mayeulu, ki je bil škof v slavni opatiji v Clunyju v Franciji. Pozneje je Viljem pomagal osnovati mnoga druga svetišča po evropski celini, vključno s svetiščem Mont Saint Michel v Franciji. Benediktinska tradicija je na otoku še vedno živa, saj zdaj tam domujejo sestre benediktinke, ki so tja prišle leta 1973 iz bližnje opatije iz Viboldona.
Preberite še:
Skrivnostni samostani, ki “visijo” z neba
Dražba jagnjet na god svetega Julija
Danes samostan velja za kronski dragulj okoliških krščanskih svetišč. Vsako leto 31. januarja, na praznik svetega Julija, ki je zavetnik zidarjev, se tja valijo množice romarjev. Obiskovalci, ki pridejo na otok na ta dan, morajo biti pripravljeni sodelovati na tradicionalni dražbi jagnjet, ki jih prodajajo okoliški pastirji, poskusijo pa lahko tudi slavni kruh svetega Julija, ki ga ob prazniku spečejo sestre.
Samostan je razen v novembru odprt skozi celo leto; obiskovalci se lahko sprehodijo po čudovitih vrtovih in so priča nekaterim dnevnim opravilom sester benediktink, kot so vrtnarjenje, tipografija in restavriranje starih knjig. Iz Milana lahko do jezera Orta potujete z vlakom, nato pa s čolnom do otoka.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Družinsko življenje sredi gozda: “Pri nas ni nikoli dolgčas”
Preberite še:
Izpoved profesionalnega igralca pokra, ki je postal redovnik
Preberite še:
Knjiga tolažbe za vse starše z izkušnjo splava
