Da moških ne moremo in ne smemo obravnavati enako kot žensk, čivkajo že ptički na veji. John Eldredge pa gre še korak dlje. V vsakem moškem je nekaj divjega, saj so bili tako ustvarjeni, pravi v svoji knjigi Divji v srcu, ki govori o odkrivanju skrivnosti moške duše.
Preberite še:
“Dedce je treba spraviti blizu mej njihovih zmogljivosti”
Pisarna, sestanki, trgovine … Tam ni moškega srca
Že v zgodbi o stvarjenju človeka lahko razberemo, da je bila Eva ustvarjena v rajskem vrtu, medtem ko je bil Adam ustvarjen zunaj njega, v divjini. Tako je v srce vsakega moškega zapisano, da ga kliče divjina. Divjine pa ni mogoče najti v službi za računalnikom, ne v nakupovalnem središču, ne na razrednih sestankih.
Če želimo svojim moškim dobro, da živijo skladno s tem, kakšni so bili ustvarjeni in kjer se lahko resnično srečajo sami s sabo, potem jim bomo dovolile, da negujejo tudi svojo divjo plat, svojo željo po pustolovščini in bitki.
Preberite še:
Kdaj se moški “petelinijo” in zakaj pometajo težave pod preprogo
Preberite še:
Kaj se zgodi, ko moškega v glavo zadene lastna norost?
Divjina kliče moškega
John Eldredge piše: “Moško srce potrebuje prostor, kjer ni nič vnaprej izdelanega, sestavljivega, nemastnega, z zapiranjem na zadrgo, franšiznega, on-line ali nečesa, kar je mogoče pogreti v mikrovalovki. Kjer je prostor za dušo.” Nato nadaljuje: “Poglejte svetopisemske junake: Mojzes živega Boga ni srečal v nakupovalnem središču. Našel ga je (oziroma je bil najden) nekje v Sinajski puščavi, daleč stran od egiptovskega udobja.”
“Enako velja za Jakoba, ki svoje rokoborbe z Bogom ni izvedel na kavču v dnevni sobi, temveč v vadiju, nekje vzhodno od Jaboka v Mezopotamiji. Kam je šel veliki prerok Elija, da bi si obnovil moči? V divjino.” Enako tudi Janez Krstnik in ne pozabimo, da se je celo Jezus umaknil za 40 dni v puščavo, kjer je bil na milost in nemilost prepuščen sam sebi in Satanu, torej se je resnično soočil z vsem, kar je v njem.
Preberite še:
10 tipov moških, ki ženskam pijejo kri
Pustolovščina je za moške kot hrana
Da se moški sooči s tem, kar je v njem, potrebuje divjino, fizično delo, umazanijo, pa tudi nevarnost, adrenalin, nepričakovane okoliščine. Temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja vsak moški in je v njem od ranega otroštva naprej, je namreč: “Kdo sem? Ali imam, kar je potrebno? Ali zmorem? Sem dovolj močan?”
Majhni fantki izbirajo težje, nevarnejše igre in preizkušnje kot njihove sestrice. Če ni vsaj malo nevarno, jih ne zanima. V odvisnosti od tega, kakšne so njegove okoliščine, pa vsak odrasel moški to ugotavlja na drugačen način. To je odgovor na vprašanje, zakaj moški obožujejo nevarnost, nevarne ali ekstremne športe, zakaj se skušajo dokazati na drugačne načine: s hitrimi avtomobili, igrami na srečo in podobno.
Bolj kot se v življenju čuti omejenega – denimo, da mu žena ne dovoli ukvarjati se s priljubljenim športom, ali da ne more izživeti svoje želje po hitrosti, nevarnosti, pustolovščini – bolj deviantni bodo njegovi načini, da zadosti temu, kar je položeno globoko vanj.
Preberite še:
Moški pogled na opravke
Bojevanje bitke – z orožjem!
Kako starši gledamo na željo naših malih sinov, da bi imeli puške, pištole, loke s puščicami, meče, sablje in mitraljeze? A ne gre za družbeni konstrukt ali za vpliv pokvarjenih filmov in kulture nasilja. Gre za nekaj, kar je globoko položeno v moške – od najzgodnejše mladosti naprej fantki, potem pa tudi možje, želijo bojevati bitko. Tudi v Svetem pismu piše: “Gospod je bojevnik; ime mu je Gospod.” (2 Mz 15,3)
“Majhni dečki hrepenijo po zavesti, da so močni, da so nevarni, da so nekdo, ki ga je treba upoštevati,” pravi Eldredge. V boju se namreč kalijo, tam iščejo odgovor na vprašanje svoje moči, preizkušajo, koliko zmorejo, stkejo zavezništva. “Koliko staršev se je zaman trudilo, da bi malemu Tomažku preprečili igro z orožjem? Ne trudite se,” piše v knjigi Divji v srcu. “Če fantu ne boste priskrbeli orožja vi, ga bo naredil iz kateregakoli materiala, ki mu bo na voljo.”
Preberite še:
“Princa na belem konju dočaka le princesa, ki stanuje na gradu”
Preberite še:
Krščanski zakon: to je, kako kavalir ljubi svojo damo
Reševanje lepotice
Ne nazadnje je v srcu vsakega moškega tudi strast. “Vsak moški si želi biti junak nekomu, še posebej ženski, ki jo ljubi,” pravi Eldredge. Zato je zelo pomembno, da se ženske znajo postaviti v pozicijo, da moškega potrebujejo. Ne seveda na obupan ne-spustim-te-nikamor način, temveč da mu dovolijo, da jim ponudi svojo moč.
Ko gre moški v divjino, v pustolovščino in boj, da najde svojo moč, se nato vrne k svoji dami, da bi ji jo ponudil. Moško srce hrepeni po tem, da bi ga ženska sprejela, da bi mu bila njegova lepotica predana. Čuti, da se mora za svojo žensko tudi boriti, jo rešiti – pogosto v prenesenem pomenu, torej se je pripravljen boriti za njun odnos, da bo ta rasel v ljubezni, medsebojni zvestobi in zavezništvu.
Preberite še:
Zadnje besede ni imel rak, temveč ljubezen
Preberite še:
Kako se je bežigrajska cerkev “selila” po Ljubljani
Preberite še:
Svetniška kandidatka podaja navodila za življenje
