Obdobje samskosti je dragocen čas za delo na sebi – tako s psihičnega, čustvenega kot tudi duhovnega vidika. Ta čas se splača izkoristiti za to, da v svojem življenju naredimo kakšno spremembo. Na boljše, sevedaPoljakinja Małgosia je danes srečno poročena. A na ta trenutek je čakala kar dolgo. Ko sta z možem Jacekom stopila pred oltar, je bila stara 44 let.
Preberite še:
Samska na praznik zaljubljencev? “Na silo ne bom z nekom”
Vajino srečanje je bilo precej nepričakovano.
Za naju je to neverjetno. Poklicala me je prijateljica in predlagala izlet v Rybno, v samostan sester Božjega usmiljenja. Meni je bil ta kraj molitve znan. Pomislila sem, da bi jo spremljala, in tako sem šla. Jacek, moj mož, se je tja odpravil isti dan, na povabilo znanca redovnika, ki naj bi tam maševal. Tako se je zgodilo, da sva hkrati prišla v območje samostana. Najino prvo srečanje je bilo 100 kilometrov stran od Varšave. Lahko bi rekla, da sva se tam znašla po naključju.
In prav takrat vas je Jacek povabil na zmenek?
Ne, ne, ne. (smeh) Izpraznil se mi je telefon in sem sedela v predsobi, da bi ga napolnila. V sobo pa je vstopila skupina, s katero je prišel Jacek, in v njej sta bili tudi dve moji prijateljici. Kmalu nato smo vsi skupaj sedeli v veži in se pogovarjali.
Ko je minilo nekaj časa od najinega prvega srečanja, me je Jacek poklical po telefonu. Izkazalo se je, da je našel mojo številko na internetu. Nekoč sem namreč sodelovala pri organizaciji tečaja Alfa in na internetu je ostala moja številka.
Preberite še:
3 filmi, ki si jih mora ogledati vsaka samska ženska. Lahko nas veliko naučijo!
Preberite še:
Zadnje besede ni imel rak, temveč ljubezen
Omenili ste, da niste bili takoj pripravljeni na to novo zvezo. Na začetku ste imeli do tega zadržek.
Privolila sem v srečanje, vendar pa sem hotela ohraniti razdaljo. Prejšnji odnos, ki je bil zelo težaven, me je odvračal od nove zveze. Poleg tega sem, ker sem bila stara že čez 40, razmišljala, da iz tega gotovo nič ne bo, čeprav so znanci verjeli in molili zame.
Pred Jacekom ste bili v drugih zvezah, ampak vedno se je izkazalo, da to ni to. Kako ste se soočili z razočaranjem po novem neuspešnem odnosu? Kaj vam je pri tem pomagalo?
Po zadnjem poskusu sem bila res na tleh in si zato raje nisem želela trajne zveze. Pomagalo mi je predvsem druženje s prijatelji. Imam precej prijateljev, s katerimi skupaj preživljamo čas in se medsebojno podpiramo. Še najbolj pa mi je pomagalo zaupanje v Gospoda in skupnost, ki sem ji pripadala, ter molitev. Verjela sem, da bo Bog uredil moje življenje in da bom v njem srečna.
Preberite še:
Skrivnost, kako najti ljubezen, ko ste samski
Ko zdaj s časovne razdalje gledate na prejšnje neuspele zveze, ali opazite, da ste se iz njih kaj naučili? So bile te zveze potrebne? Ali pa pri sebi vidite kaj takega, kar vas je v preteklosti oviralo pri vstopanju v odnos?
Vidim pluse in minuse. Vendar pa je vsak odnos drugačen, veliko sem se naučila iz vsakega od njih. Med drugim tudi odprtosti in tega, da pristopiš do sočloveka, kljub temu da sem prej izkusila zavrnitev ali nerazumevanje. Zadnja zveza, preden sem spoznala Jaceka, me je npr. naučila sprejemati človeka, kakršen je. Na splošno pa lahko rečem, da mi je zdaj lažje odpuščati in opaziti bogastvo v razlikah ter ne imeti prevelikih pričakovanj.
Kaj je bilo pri Jaceku drugače, da vama je uspelo?
Mogoče so bila to najina leta, saj nama je bilo veliko do tega, da najdeva življenjskega sopotnika. Bila sva zelo osredotočena na poroko. Oba sva se hotela kar hitro prepričati, ali bo kaj iz tega. Lahko bi rekli, da sva kar preskočila obdobje zmenkov in negotovosti. Takoj sva preverila, ali bi bila za skupaj. Bila sva tudi zelo prilagodljiva in sva se medsebojno sprejemala. To je bilo zares pomembno.
Preberite še:
Samski? Prosite sv. Jožefa, da bi našli življenjskega sopotnika
Torej sta bila bolj pristna in se nista šla igric?
Mislim, da sva se trudila pokazati svojo resnično plat in biti taka, kakršna sva. Ni nama bilo do neskončnih zmenkov. Vsak od naju je moral pri sebi razčistiti, ali gre v resno zvezo. Veliko sva se pogovarjala in bila kar največ skupaj.
Ste sčasoma postali manj zahtevni do moških?
Nikoli nisem imela seznama lastnosti v smislu “privlačen rjavolasec s smislom za humor”. Zame je bilo pomembno to, da bi bila sprejeta taka, kakršna sem. Mislim, da sem bila glede na pretekle izkušnje odprta za različne tipe moških, telesne lastnosti pa so bile manj pomembne. Kar je pri meni štelo, je bil občutek varnosti v odnosu, na katerega vplivajo različne lastnosti (npr. odgovornost, obvladovanje, toplina, razumevanje in to, da zna moški prisluhniti).
Preberite še:
Stvari, ki jih je dobro razčistiti še pred poroko (tudi če ste še samski)
Ali kdaj pomislite: “Zakaj se nisva prej srečala?”
Seveda. Vendar pa si v takih trenutkih z možem rečeva, da je za najino ljubezen še cela večnost. Poleg tega se očitno nisva mogla srečati prej. Ne vem, ali bi se kdaj prej eden drugemu tako odprla in se zrelo ter odgovorno sprejela. Vsak trenutek, ki ga preživiva skupaj, je za naju tako zelo dragocen.
Vajin zakon se je začel pozno, vendar sta vanj vstopila pripravljena.
Dragocen je bil čas priprave na poroko, pa tudi dozorevanje za to, da si to, kar si. Da bi postal dobro darilo za drugo osebo. Včasih se sprašujem, ali je res moralo tako dolgo trajati, da sva se našla, a hkrati verjamem, da je bil ta čas potreben.
Preberite še:
6 knjig, ki jih morate prebrati pred poroko
Kaj bi radi sporočili dekletom, ki so zdaj morda še osamljena in še čakajo na poroko?
Da je vredno čakati na edino, najpomembnejšo zvezo, ki bo postala zakonska zveza. Naj ne izgubijo poguma z neuspešnimi zvezami, ampak naj skušajo odkrivati sebe v teh odnosih. Biti je potrebno odprt za spoznavanje drugega človeka in se zavedati tveganja, da mogoče to ni to. Jaz sem se tega dolgo učila, ker sem na začetku vstopala v odnose s prepričanjem, da se bom zagotovo poročila, pozneje pa sem bila razočarana. Konec koncev je ura tiktakala. To obdobje samskosti je dragocen čas za delo na sebi, tako s psihičnega, čustvenega kot duhovnega vidika. Vredno je izkoristiti ta čas, da bi sebe odkrili v najrazličnejših razsežnostih in da bi delali na spremembah.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.
Preberite še:
K čemu nas spodbuja Karmelska Mati Božja?
Preberite še:
Rešil ji je življenje, zdaj pa resno zbolel sam
Preberite še:
Če latinščina ni bila Jezusov jezik, zakaj je uradni jezik Cerkve?
