Ignacij Lojolski velja za ustanovitelja jezuitov. Želel je postati bojevnik, a ga je huda poškodba preusmerila v duhovniški poklic. Napisal je znamenito knjižico duhovnih vaj, ki je priljubljena še danes Kot otrok podeželskega plemiča se je rodil leta 1491 na gradu Lojola na severozahodu Španije. Pri krstu je dobil ime Inigo (njegovo življenje je opisano v knjigi z istoimenskim naslovom), ki ga je kasneje spremenil v Ignatius de Loyola. Korenina tega imena je beseda “ignis”, ki pomeni ogenj. Oče ga je menda hotel že kmalu usmeriti v duhovniški poklic, Inigo pa se je navduševal za viteško in pustolovsko življenje.
Preberite še:
Strahopetni svetnik, ki se je izognil mučeništvu
Usodna poškodba
Odšel je v vojno, kjer se je izkazal kot neustrašen bojevnik. Vendar ga je na bojišču zadela topovska krogla, ki mu je zdrobila kost pod desnim kolenom. Ta poškodba je usodno spremenila smer njegovega življenja.
Ko se je zdravil, si je zaželel svojega najljubšega čtiva – viteških romanov. A namesto teh so mu prinesli življenjepise svetnikov. Ob prebiranju zgodb se je v njem vedno močneje oglašala želja, da bi jih tudi sam posnemal.
Preberite še:
Učenje jim ni šlo, a so kljub temu postali svetniki
Mariji je izročil svoj meč
V začetku naslednjega leta je z namenom, da poroma v Sveto deželo, zapustil domači grad. Ustavil se je v znamenitem romarskem svetišču Montserrat v Španiji, kjer je najprej opravil dolgo spoved, potem pa Mariji izročil svoj viteški meč.
Knjižica Duhovne vaje
Duhovna spoznanja, ki so dozorela v njem, je zapisoval. Iz teh zapiskov se je rodila znamenita knjižica Duhovne vaje. O njej nekateri pravijo, da je “povzročila več spreobrnjenj kot pa ima črk”.
V njej so nasveti, pravila in napotki za duhovne vaje, v središču katerih je poslušanje in premišljevanje Božje besede, predvsem življenja in delovanja Jezusa Kristusa.
Preberite še:
3 svetniki, ki so živeli vsaj 100 let
Začetki jezuitov – Družbe Jezusove
Ignacij je začutil, da ga Bog kliče v svojo službo. Ko je študiral v Parizu, je pritegnil nekaj somišljenikov, ki so postali prvo jedro Družbe Jezusove. Zaobljube so naredili v kapeli na pariškem Montmartru.
Pravila Družbe Jezusove je potrdil papež Pavel III. leta 1540. Ta datum velja za “rojstni dan” Družbe Jezusove ali jezuitskega reda. Red je naglo rasel. Za prvega predstojnika so izvolili Ignacija. Jezuiti so že leta 1597 prišli tudi v Ljubljano in tu ustanovili prvo visoko šolo na naših tleh.
Preberite še:
“Marsikdo ne ve, kaj pomeni biti duhovnik”
Prištet med svetnike
31. julija 1556 je Ignacij umrl v Rimu. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Ignacij Lojolski je bil leta 1622 prištet med svetnike skupaj s svojim rojakom in velikim jezuitskim misijonarjem Frančiškom Ksaverijem.
Ignacijanska duhovnost
To je duhovnost za vsakdanje življenje. Izvira iz prepričanja, da je osebni Bog dejavno navzoč v svetu in vsak trenutek našega življenja osebno skrbi za nas. Zanjo je značilna poglobljena molitev, ki vodi v dobre odločitve in dejavno življenje v služenju bližnjim. To je način molitve, ki odpira oči, da vidimo, kako je Bog ljubeče navzoč in dejaven v našem življenju. Bog je tisti, ki osebno računa na nas in nas nenehno vabi, da postajamo njegovi sogovorniki in odgovorni sodelavci.
Preberite še:
Kakšen je dober duhovni spremljevalec?
Značilnosti ignacijanske duhovnosti
Ignacijanska duhovnost je sad bogate zgodovine. Poudarja, da je Bog na delu v vseh stvareh in da so nam vse stvari na svetu dane zato, da bi ga lažje spoznali. Uči nas razločevanja Božje navzočnosti sredi običajnega življenja ter temelji na Božjem klicu in našem odgovoru nanj. Pri tem je bolj kakor na razum osredotočena na srce, poudarja pa tudi notranjo svobodo. Je zelo prilagodljiva in praktična duhovnost.
Preberite še:
“Materinstvo te prisili, da iz življenja odstraniš ‘navlako’, ker nimaš več časa za to”
Preberite še:
Koncert Pink. V čem je ta pevka tako posebna?
Preberite še:
Kaj storiti, da na otroke ne bomo prenesli ran iz našega otroštva?
