Kakšna je molitev, ki temelji na skrivnosti arškega župnika? Včasih se nam zdi, da je molitev lahko precej zapletena in nerazumljiva, saj jo opisujemo na številne načine. Učili so nas, da v molitvah izrazimo svoje prošnje, kot na primer v očenašu in zdravamariji. Z njima gradimo svoje duhovno življenje, pomagata nam tudi prebroditi ovire v življenju. Vendar Bog pogosto kliče h globljemu razmišljanju.
Preberite še:
Preživljate težko obdobje? Pomaga lahko molitev tega psalma
Svetniki in molitev
Katekizem katoliške Cerkve navaja sveto Terezijo iz Lisieuxa, ki pravi, da je “molitev polet srca, to je preprost pogled, naravnan k nebesom, molitev je klic hvaležnosti in ljubezni sredi preizkušnje in sredi veselja”.
Kljub temu, da je njen pogled na molitev preprost, seže do pravih temeljev. Molitev je kot ljubezensko razmerje, v katerem že bežen pogled ljubljene osebe lahko zaneti ogenj naših čustev.
Preberite še:
Mala Terezija ‒ svetnica z vrtnicami
Katekizem govori o podobni zgodbi iz življenja svetega Janeza Marije Vianeja. Kontemplacija je pogled vere, uprt na Jezusa. “Jaz zrem njega in on zre mene,” je svojemu župniku rekel kmet iz Arsa, ko je molil pred tabernakljem. Včasih je molitev samo to: pogled v Jezusa, ki nam pogled vrača.
Kako je molil sv. Janez Vianney
Podobne misli nam sveti Janez Vianney prinaša s svojimi besedami v spodnji molitvi:
Moj Jezus, veseli smo, da lahko svoja srca z vsemi napakami obrnemo k tebi. Ustvarjeni smo, da te ljubimo; ustvaril si nas, da te častimo. Bolje kot včasih poznamo soseda, manj ga ljubimo. A s teboj je ravno nasprotno. Globlje kot te poznamo, bolj te ljubimo. Tvoje poznanstvo v naših dušah zaneti ogenj, da nimamo moči za zemeljske potrebe. Moj Jezus, kako lepo te je ljubiti. Naj bom kot tvoji apostoli na gori Tabor, ko so zagledali Tebe. Naj bomo kot najboljši prijatelji, ki se ne žalijo.
Preberite še:
Svetnik, ki mu je Marijin kipec pomagal opravljati vsakršno težko delo
Poslužujmo se nasvetov svetega Janeza Marije Vianeja, da bi preizkusili svojo molitveno življenje in odkrili, kako blizu smo si z Bogom. Se kdaj ustavimo in pustimo, da nas Bog ljubeče pogleda? Ali čutimo Njegovo prisotnost?
Ni treba, da je molitev zapletena. Včasih se moramo le ustaviti in prepustiti Bogu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
“Verjamem, da se za ljudi in stvari, ki jih imaš rad, vedno najde čas”
Preberite še:
Neprecenljivi trenutki z očetom: “Žal mi je, da tega nisem počel že prej”
Preberite še:
Zakaj obiskati Prekmurje? Razlogov je nešteto!
