Kako naj starši najdejo stik z najstnico, ki se vse bolj zapira vase in vse manj jé
Vprašanje bralca:
Smo družina s tremi hčerkami. Stare so od 11 do 17 let. Celotno srednješolsko obdobje prve hčerke je bilo precej naporno. Naredila si je več pirsingov, veliko stisk je imela tudi glede prehranjevanja. Sedaj pa je v hujšanje padla najina drugorojenka (8. razred). Že po naravi je drobna, ukvarja se s športom. Vedno bolj je suha in veliko trenira. Z ženo naju vedno bolj skrbi, vendar o prehrani z nama noče govoriti. Kadar načneva pogovor o tem, kar opažava, se zapre v sobo in naju ne spusti blizu.
Bralec iz Trbovelj
Preberite še:
Diete so kratkoročna rešitev
Odgovarja: Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka
Dragi starši!
Hvala za tako iskreno pismo. To, da ste si priznali, da je življenje preveč naporno in boleče, če stisko tiščite v sebi, vas bo že do določene mere pomirilo. Pogosto se zgodi, da ob taki situaciji pozornost nehote preusmerimo samo na prehranjevanje, pregovarjanje, vzdušje v družini pa je zato le še bolj tesnobno ali celo zamorjeno.
Najstniki se tako le še bolj umikajo, zapirajo vase, saj jim je tako vzdušje neprijetno. Izgubljajo tudi občutek, da se starši resnično zanimajo zanje, za njihovo notranje doživljanje in razmišljanje, za njihove različne lastnosti in aktivnosti, saj se vse vrti okoli težav.
Preberite še:
Imate doma najstnika ali najstnico? Tu je nekaj predlogov dobrih knjig zanje
Težave, ki ste jih omenili, nakazujejo, da se v hčerah nabira veliko občutij, ki jih same ne zmorejo predelati. Pri anoreksiji je dekleta strah, da so predebela, da ne bodo priljubljena med vrstniki, uspešna pri športu ipd. Skušajta jo, kolikor se da, začutiti v njeni stiski, v njenem strahu, tesnobi … Zanimajta se zanjo glede drugih stvari, kako se počuti v šoli, kaj iz sveta športa, naj pove kaj zabavnega … Zamenjajta fokus domačih pogovorov, saj se bo sicer počutila pod prevelikim pritiskom, ki ji bo še v dodatno breme.
Preberite še:
Težave s samopodobo? Sv. Katarina vam lahko priskoči na pomoč
Pomembno je, da poiščete tudi strokovno pomoč, in sicer pri njenem osebnem zdravniku ter pri družinskem psihoterapevtu, ki vam bo pomagal, da boste ob raziskovanju sedanjih odnosov in načina čustvovanja tudi skozi svoje pretekle izkušnje v odnosih izgrajevali nove, bolj sočutne, sproščene in igrive vzorce povezanosti.
Prvi korak je najbolj strašljiv, vi pa ste ga že naredili! V Njem, ki nam daje moč, in z ljudmi, ki vas bodo ob tem ljubeče spremljali, pa bo napetosti v vaši družini vedno manj – prostora za veselje pa vedno več!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
(Vsaj) 10 razlogov, zakaj imeti otroke
Preberite še:
Kako si z rožnim vencem lahko razložimo sveto obhajilo
Preberite še:
V Italiji so v kraški jami zgradili posebno osmerokotno cerkev
