Pokažite otroku, da je beseda ne sprejemljiv odgovor in da ne bo nič manj ljubljen, ker brani svoje mejeOdločnosti se resnično lahko naučimo in starši z vzgojo otrok tu igrajo ključno vlogo. Kako svojega otroka naučiti reči ne? Preberite nekaj nasvetov.
Odnos staršev
Otroku moramo pokazati, da ne bomo vedno storili tistega, kar od nas pričakuje. Strokovnjaki poudarjajo pomembnost tega, da jim namenimo več empatije. Svetujejo, da otroku omogočamo nadzor nad pomembnimi odločitvami v njegovem življenju, ker tako lahko čuti odgovornost. Gre za možnost izbire. Otroka seznanimo s tem, da obstaja več možnosti, z vsako sprejeto odločitvijo pa so povezane tudi posledice.
Preberite še:
4 načini, da vam telefon ne uniči odnosa z otroki
Vpliv na vedenje otrok
Izbira besed in obnašanje staršev vplivata na otrokovo vedenje. Latinski rek Besede učijo, zgledi vlečejo še danes nosi pomembno sporočilo. Včasih, tudi nevede, z lastnim obnašanjem dopuščamo določenih vedenj.
Ni nam treba igrati vloge varuha prepovedi in ukazov. Če rečemo ne in s tem zavrnemo dejavnost ali nalogo, moramo svojo odločitev dobro utemeljiti in biti pri njej dosledni. Otroka s tem učimo individualnosti in samoizražanja. Vendar ne pozabimo, da besede ne smejo biti v nasprotju z dejanji.
Preberite še:
S tem preprostim trikom lahko povsem spremenite vedenje svojega otroka
V skladu z resnico
Zavrnitev ni nekaj slabega. Če uporabimo besedo ne, naj ta izhaja iz svobodne volje in resnice. Imate pravico do izražanja svojih čustev in želja, za to se ne opravičujte. Otrokove potrebe niso nujno v skladu z željami staršev. Če želimo reči ne, moramo otroka seznaniti s tem, da odločitev ni posledica jeze in ne izvira iz naših čustev.
Besedo ne moramo uporabiti tudi takrat, ko gre za nasprotovanje sprejetemu vrednostnemu sistemu.
Otroku je dobro razložiti, da ima možnost zavrnitve v situacijah, ki niso v skladu z vrednotami in etičnimi načeli, ki jih je bil deležen v procesu vzgoje. “Ko dobi prostor za sprejemanje odločitev, se otrok sooča tudi z odgovornostjo in posledicami, ki jih te prinašajo,” pravi psihologinja Agata Mackiewicz.
Preberite še:
Neustrašna najstnica, ki je oznanjala resnico politikom
Varovanje osebnih meja
Otrok ima pravico do varovanja osebnih meja. Že za odrasle je to težavno, kaj šele za otroke, ki težko razumejo meje in se še ne znajo spoprijeti z razočaranjem, ki so ga deležni ob zavrnitvi. Običajno se odzovejo z besom in jokajočim izpadom, ko zaslišijo besedo ne. Na takšen način sproščajo svoja čustva. “Pomembno je, da se otrok samostojno odloča o samem sebi. In ta odločitev naj izhaja iz zdravega razuma,” pojasnjuje Agata Mackiewicz.
Preberite še:
S. Rebeka Kenda: Če se otrok ne zaletava v mejo, ki smo mu jo postavili, je nekaj narobe
Uporaba besede ne ni preprosta, je pa mogoča
Odrasli se uporabi te besede pogosto izogibajo zaradi strahu pred odzivom okolja in strahu pred konfliktom. Včasih želijo ugajati drugim in zavoljo tega izgubijo sebe in lastno identiteto. Zagotovo kdaj v želji, da bi ugajali drugim, pri sprejemanju odločitev niste bili iskreni do sebe.
Postavite določene meje in otroku pojasnite, da lahko reče ne, da ima pravico do odklonitve v situacijah, ki ga spravljajo v zadrego.
Preberite še:
6 stavkov, ki jih je dobro “imeti pri roki”, ko vzgajate najstnike
Spoštujte besedo ne
Uporabili bomo preprost primer. Na ulici slučajno srečamo prijatelja, ki ga otrok ne pozna. Veliko staršev v takšnem primeru otroke spodbuja, da osebo pozdravijo. Ob tem pogosto uporabljamo stavke, kot so: No, predstavi se, Daj mu roko, Ne bodi nevljuden. Otrok čuti pritisk in se počuti krivega, če ne želi izkazati naklonjenosti. Še posebej, če ga učimo, da ne sme biti zaupljiv do neznancev.
Odrasli pogosto nimamo želje po pozdravljanju ali po poljubu ob pozdravu. Spoštujmo otrokovo reakcijo in ga učimo, da je svoboden v svojih odločitvah.
“Da bi vzgojili odločnega otroka, se moramo zavedati, da bomo njegovi prvi učitelji in prvi vzori. Zavrnitev otroka je lahko za odrasle težavna, vendar mislim, da lahko za vsakega posebej pomeni nekaj drugačnega. Vredno je razmisliti in analizirati, zakaj kot starši težko sprejmemo otrokovo zavrnitev,” še dodaja Agata Mackiewicz.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petković.
Preberite še:
Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva
Preberite še:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Preberite še:
“Opažamo, da nas niti naši župljani ne razumejo več. Naša govorica je postala oddaljena”
