Palača v Sintri je najbolje ohranjena rezidenca portugalskih kraljev iz srednjega veka. Zgrajena je bila v času mavrskega omajadskega imperija v 8. stoletju, prvi pa jo je v svoji Knjigi cest in kraljevin opisal Abu Abdulah al Bakri, veliki andaluzijski zemljepisec, botanik in zgodovinar 11. stoletja.
Preberite še:
Ali “vatikanski skrivni prehod” resnično obstaja?
V 12. stoletju je palačo zavzel Alfonz I., znan tudi kot Alfonso Veliki in prvi portugalski kralj. Stavba danes ne kaže več znakov islamske preteklosti, zametki mudejarskega, mavrskega in gotskega sloga pa so precej izraziti tako v Sintri kot na večini srednjeveških stavb na južnem Iberskem polotoku in na Portugalskem.
Poseben oltar
Kapelo Naše Žalostne Gospe, ki je bila prvotno del samostana v palači, še vedno krasi izvirna postavitev iz 16. stoletja, ko je bilo v njej prostora za 22 menihov in kor. V njej se nahaja tudi edinstven oltar, delo izjemnega francoskega kiparja Nicolasa Chatereina, ki predstavlja Kristusovo smrt in vstajenje.
Ni znano, ali se je kipar izuril v Italiji ali Franciji, potrjeno pa je, da so mu v prvem desetletju 16. stoletja (dokumenti pravijo, da leta 1511) naročili kipe za stolnico sv. Jakoba v Santiagu de Compostela, nekaj drugih del pa je opravil tudi v tamkajšnji bolnišnici katoliških kraljev.
Preberite še:
5 najlepših katoliških kipov vseh časov
Leta 1517 je kot glavni izvajalec del na zahodnem portalu samostana v mestu Belem prvič delal na Portugalskem. Od takrat je živel na Portugalskem, kjer je leta 1551 tudi umrl v Evori.
Na povabilo kralja Joaa III. se je Chantereine leta 1527 preselil v Lizbono, kjer mu je naročil osrednji kip na oltarju kapele Naše Žalostne Gospe v palači v Sintri.
Oltar, ki prikazuje najpomembnejše dogodke
Oltar, obdan s klasičnim rimskim slavolokom, vključuje najpomembnejše dogodke iz Nove zaveze in življenja Device Marije: Marijino oznanjenje, Jezusovo rojstvo, darovanje v templju, prihod svetih treh kraljev in beg svete družine v Egipt. V glavni niši pa stoji kip, ki očitno prikazuje Kristusovo smrt, in vstajenje, kjer trije angeli nežno držijo Jezusove roke in levo nogo. Zaradi položaja Kristusovega telesa in glave je težje določiti, ali ga angeli nameravajo položiti v grob ali že vstaja od mrtvih.
Preberite še:
Samostan, ki stoji na vrhu 40 metrov visokega monolita
Chantereine ponudi eleganten odgovor na to vprašanje: Jezusova desna noga je aktivna, dotika se tal in se pripravlja, da znova vstane. Gre za položaj, ki je značilen za klasično kiparstvo – tako kot Mironov Metalec diska prikazuje moškega ob najmanjšem ali največjem telesnem naporu, tik pred odločilnim premikom. Oltarni kip je eden redkih, ki ponazarja Kristusa med vstajenjem iz groba.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
11 najlepših rimskih vodnjakov
Preberite še:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Preberite še:
Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva
