Dolgi zimski večeri kar kličejo po kakšni dobri knjigi. Vendar kako v poplavi izdanih knjig najti kakovostne? Kako prepričati mlade, da bodo radi brali? Kaj lahko za dvig bralne kulture storijo starši, učitelji in šola? Karmen Jenič svoj poklic učiteljice slovenščine opravlja na eni izmed novomeških osnovnih šol. Pravi, da poučevanje in vse, kar sodi zraven, ni tako zelo preprosto, a je pestro, zaradi pristnega stika z učenci v razredu in na šolskih hodnikih pa predvsem lepo.
Preberite še:
“Pametne naprave moramo starši umakniti, nastaviti pa knjige”
Ste učiteljica slovenščine, zato vam je knjižni svet gotovo zelo blizu. Kdaj, kje in kaj najraje berete?
Če bi čakala na idealno situacijo, torej na krošnjo starega bora in brezmejni čas, ne bi veliko brala. Vzamem si čas. Rada imam mladinsko literaturo, saj me zanima, po kateri poti bo avtor prišel do mladega bralca. Blizu so mi resnične zgodbe preskušanih ljudi, imam pa tudi obdobja, ko posežem po poeziji. Zadetek v polno je, če najdem zgodbo, ki me hkrati zabava in ponuja globlja sporočila. Žal pa nisem tako potrpežljiva bralka, da bi brala zgodbe, kjer avtor porabi tri strani, da opiše, kako cveti domača lipa …
Kako v poplavi izdanih knjig najdete dobre, za vas primerne?
Danes je poplava marsičesa, zato ni slabo, če ima človek vedno pri sebi cedilo. Pri mladinski literaturi tega cedila večinoma nimam, kajti ne berem le zase, berem tudi zaradi učencev, da vem, po čem posegajo in kakšen je njihov svet. Pri izbiri knjig za odrasle se najprej poslovim od osladnih naslovnic. Sicer pa berem kritike in sledim bralnim namigom modrih ljudi.
Včasih pogoltnem tudi kakšno knjigo, ki je na meji užitnega, kajti le tako lahko oblikujem svoje mnenje.
Večina predšolskih otrok rada posluša, ko jim starši berejo pravljice. Gotovo tudi pri branju vzgajamo z zgledom. Toda kako to veselje pozneje pretopiti tudi v veselje do branja, še posebej ker veliko staršev ni navdušenih bralcev?
No, ta recept iščem tudi sama, kajti nimam ga. Ne vem, če obstaja. Mnogi niso navdušeni bralci, ker to zahteva napor. Če bi toliko prizadevanja, kot ga starši vložijo, ko otroka prepričujejo, da je zelenjava zdrava za njihov razvoj, umivanje zob pa nujno, če nočemo, da nas ne bo zabolelo, vložili tudi v naštevanje pozitivnih učinkov branja, uspeh ne bi smel izostati.
Preberite še:
Želite bolje razumeti svoje otroke? Berite knjige tega italijanskega pisatelja!
Kako drugačen bi bil izbor za domače branje v osnovnih šolah, če bi ga sestavljali vi?
Na izbiro domačega branja imam vpliv, saj gre za dogovor znotraj šole. Je pa to zapleten proces. Po eni strani lahko s tem, da je nekaj obvezno, branje priskutimo, po drugi strani pa z izbiro samo lahkotne literature otroke osiromašimo. S tem si precej belim glavo.
Nagibam se k temu, da so na seznamu domačega branja tako klasike kot zabavne, moderne knjige.
Nimam pa vpliva na izbiro gradiva za Cankarjevo tekmovanje oziroma na izbor knjige v okviru projekta Rastem s knjigo. Ta izbor je nazadnje dvignil kar nekaj prahu. Težava je, da nekateri avtorji, ki v svojih knjigah posegajo na bolj spolzek teren, v tej spolzkosti ne ponudijo oprimkov, všečnost pa ima prednost pred vzgojno funkcijo.
Kako gledate na siromašenje (slovenskega) jezika v družbenih medijih, na televiziji in celo v knjigah? Je to le trenutna muha in bo lepa beseda spet kdaj “in”?
S težavo berem razne objave na socialnih omrežjih, s še večjo težavo pa poslušam komercialne radijske postaje. Najbolj mi je moteč občutek, da ljudje sicer poznajo knjižni jezik, vendar je ta po njihovem mnenju tako zunaj mode, da se jim zdi, da bodo s knjižno slovenščino poslušalce prej odgnali, kot pa jih privabili. Seveda tudi jaz uporabljam sleng, uporabila sem ga tudi v svoji knjigi, je pa bistveno, da znamo ločiti med okoliščinami, ki to rabo dopuščajo, in tistimi, ki je ne.
Lani so devetošolci v okviru priprav na valeto natisnili posebne majice in eno besedo je tiskar natisnil pravopisno nepravilno. Večina učencev je brez mojega komentarja to razumela kot problem, kajti bilo jim je hitro jasno, da nositi tako majico v javnosti ne bi bilo moderno, ampak bi prej kazalo na njihovo raven znanja. Priznam, da mi je bilo njihovo protestiranje izjemoma zelo všeč.
Preberite še:
Imate doma najstnika ali najstnico? Tu je nekaj predlogov dobrih knjig zanje
Kot laikinja ste aktivni pri salezijanski družini. Kaj pomeni biti član te družine? Vas vzgojna načela dona Boska navdihujejo tudi pri vašem vzgojnem delu?
Salezijanska družina je cvetoče in razvejano drevo, na katerem iz skupnih korenin in debla rastejo tako posvečene osebe kot tudi razne skupine laikov. Povezuje nas želja, da bi do mladih in nasploh do življenja pristopali z ljubeznijo dona Boska. Še bolj kot njegovi vzgojni recepti me navdihuje to, da se ni nikoli utrudil, ko je šlo za mlade, in da v odnosu do njih ni obupoval, čeprav je marsikdaj imel razloge za to.
Mladinski roman
Učiteljski poklic nosi v sebi toliko raznovrstnih zgodb, tako lepih kot grenkih, da je Karmen Jenič drobce s šolskih hodnikov zbrala v mladinskem romanu Orientiraj se po soncu, ki je izšel letos pri založbi Družina.
Kaj je bistveno sporočilo knjige Orientiraj se po soncu, ki ga želite predati bralcem?
Roman je dvoplasten, pripovedovan z vidika učenca in učiteljice, in takšno je tudi sporočilo. Da smo vsi ljudje, ustvarjeni za sobivanje, ne pa za metanje polen pod noge. Tako učitelji kot učenci nosimo s seboj svojo zgodbo in z njo zjutraj prestopimo šolski prag. Skušajmo razumeti drug drugega.
Preberite še:
Kako ravnamo s knjigami iz knjižnice
Učenci v razredu so formalno med seboj enakopravni, gnezda, iz katerih prihajajo, pa so tako različna, da že s tega vidika ne moremo govoriti o enakosti. Tako zase kot za svoje poklicne kolege si želim, da bi bili kot Bajta in Kola v knjigi – empatični in ljubeznivi, a z jasno postavljenimi mejami.
Orientiraj se po soncu pa ni vaša prva knjiga. Napisali ste več knjig, ki so izšle pri založbi Salve, med drugim tudi življenjepis svete Marije Dominike Mazzarello. Kako izbirate teme, o katerih pišete?
Življenjepis sv. Marije Dominike je plod spontanega pogovora, v katerem si je ena od sester hčera Marije Pomočnice upala sanjati na glas, jaz pa sem sprejela izziv. Pisanje biografije je bil zahteven projekt, pri katerem pa sem največ odnesla ravno jaz sama. Orientiraj se po soncu je edino delo, kjer sem lahko sledila zgolj svoji domišljiji brez uporabe resničnih podatkov in dejstev. Ne glede na ozadje in vzgib pa se pisanja lotim na podlagi tega, koliko sem suverena pri poznavanju teme. Romana, v katerem bi bila glavna oseba kak politik ali poslovnež, bi se težko lotila.
Preberite še:
Kako je sv. Marjeta Škotska svojega samovoljnega moža pripeljala v Cerkev
Preberite še:
Kako po nasvetu sv. Frančiške Ksaverije Cabrini odpraviti pomanjkljivosti zaposlenega
Preberite še:
Kako najstnika zmotivirati za naloge in učenje
