Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Ko telefon pri maši ni nekaj slabega

POLACY O UŻYWANIU TELEFONU W KOŚCIELE
Shutterstock
Deli

Poleti sem bila na duhovnih vajah, na katerih duhovnik s seboj ni imel misala, le knjigi z berili in prošnjami, zato si je med maševanjem pomagal kar z mobilnim telefonom, na katerem je imel vsa besedila v e-obliki

No, duhovnik, ki med mašo bere s telefona, je bil vsekakor popolnoma nova izkušnja zame. Počutila sem se kot v kakšnem znanstveno-fantastičnem filmu. Mesec pozneje pa sem bila med mašo priča mladinskemu zboru, v katerem so pevci očitno brskali po telefonih – moje ogorčenje je bilo nepopisno, dokler mi ni kapnilo, da telefone uporabljajo namesto map z notami.

Ali telefon sploh sodi v cerkev?

Ljudje nismo vajeni telefona v liturgičnem kontekstu. Zdi se nam, da ne sodi v cerkev – gotovo je še vedno večini ob telefonu v cerkvi prva asociacija neželeno zvonjenje, po možnosti ravno med povzdigovanjem.

A tudi v Cerkvi so nove tehnologije vse bolj del vsakdanjika. Sedaj je mogoče vse odlomke Svetega pisma tudi v slovenščini brati prek aplikacije na telefonu. V drugih jezikih, zlasti angleškem, znajo telefoni še marsikaj drugega: pomagajo moliti rožni venec, nas temeljito pripravijo na spoved ali nam celo pomagajo na potovanjih najti najbližjo cerkev s katoliško mašo.

Problem pametnih telefonov

Gotovo telefoni in tablice ne bodo nikdar izpodrinili tiskanih knjig, ne v cerkvi ne kje drugje. Pa vendar sem na podlagi opisanih preteklih doživljajev prepričana, da bodo sčasoma kot občasni pripomoček pri maši ali molitvi postali nekaj običajnega.

Problem telefonov je, da ko nekdo drsa po njem, v resnici ne veš, kaj dela. Pametni telefon lahko vodi do mnogih najrazličnejših vsebin, veliko izmed njih slabih. Toda zakaj bi vedno, ko koga vidimo s telefonom, predpostavljali najslabšo možnost?

Morda bo sčasoma vsakomur, ki bo videl dva mlada bogoslovca, kako s prsti drsata vsak po svojem telefonu, jasno, da molita brevir, namesto, da bi pomislil, kako sta odtujena. Marsikaj je pravzaprav v naših rokah. In glavah. Tako kot bomo sami najpogosteje uporabljali telefon, takšno rabo bomo najprej predpostavljali tudi za druge.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.