Koliko navdiha lahko najdemo v številnih svetnikihEden od zavetnikov rejnikov je Viljem iz Pertha, škotski svetnik iz 12. stoletja, ki ga je ubil njegov posvojenec. Kljub temu pa častimo kar nekaj svetnikov, ki so bili posvojeni. Svetnice in svetniki vam lahko pomagajo poglobiti čudovite družinske vezi, pa čeprav so pogosto lahko tudi precej zapletene.
Sveti Serafina in Sabina sta imeli res neobičajen odnos. Serafino so vzgajali v krščanski veri, ko pa so njeni starši umrli, je zaslišala Gospodov klic in prodala vse, kar je imela. Da bi spreobrnila poganko Sabino, se ji je celo predala v suženjstvo. Sabina je Serafino vzljubila, jo osvobodila in posvojila. Serafina je umrla mučeniške smrti, leto pozneje je tudi Sabina umrla kot mučenka.
Preberite še:
Zgodba o posvojitvi: “Biološke mame ne obsojam, ampak sem ji hvaležna”
Sveta Marija iz Edese se je na območju današnje Sirije rodila premožnim staršem, ki pa so umrli, ko ji je bilo zgolj sedem let. Posvojil jo je njen stric, sveti Abraham Kidunaja (267–366). 20 let je Marija živela kot puščavnica, ko pa je zapadla v greh, je zapustila krušnega očeta in v veri, da ni vredna Božje milosti, celo postala prostitutka. Sveti Abraham je po dveh desetletjih prekinil življenje v samoti, da bi jo poiskal in ji pomagal. Plačal je za noč z Marijo, odšel v njeno sobo, padel na kolena in jo jokaje prosil, naj se vrne domov. Ker ji je z očetovsko ljubeznijo pokazal, kakšna je Očetova ljubezen, se je Marija vrnila k Abrahamu ter postala živi dokaz Gospodovega neverjetnega usmiljenja.
Preberite še:
Malčki na sodišču prisrčno proslavili posvojitev svojega prijatelja
Sveti Tomaž More (1478–1535) je bil znan kot ljubeč oče, o čemer pričajo tudi njegova krasna pisma svoji najstarejši hčeri. Mučenec, ki je umrl po ukazu angleškega kralja Henrika VIII., pa je bil tudi sijajen očim in krušni oče. Ker je dojilja umrla kmalu po tem, ko je odstavila njegovo prvorojenko in svojo deklico, je Tomaž More posvojil tudi njeno hčerko Margaret Giggs. S prvo ženo sta imela še tri otroke. Kmalu po smrti svoje prve žene se je Tomaž ponovno poročil in bil krušni oče pastorki. Njegova posvojena hči Margaret Giggs je bila edina sorodnica, ki je leta 1535 prisostvovala mučeniški smrti Tomaža Mora.
Blažena Janez in Magdalena Minami (1568–1603, 1560–1603) sta japonska zakonca iz družbenega sloja samurajev. Skupaj s posvojencem, Janezovim nečakom svetim Ludvikom Minamijem (1596–1603), sta umrla mučeniške smrti, Janeza so obglavili, ženo in sina pa križali.
Častitljivi Pierre Toussaint (1766–1853) se je rodil v suženjstvu na Haitiju, živel pa je v New Yorku, kjer so ga pozneje tudi osvobodili. Bil je brivec, s svojo ženo pa sta bila v Velikem jabolku znana kot pomembna človekoljuba. Čeprav ju Bog v 40 letih zakona ni blagoslovil z biološkimi otroki, sta po smrti matere posvojila njegovo nečakinjo, bila sta krušna starša številnim rejencem, osvobodila sta tudi več sužnjev.
Sveti Mark Čong Ujbe (1794–1866) je kmalu po poroki s svojo ženo ovdovel živel sam, vse dokler se ni srečal z evangelijem in prevzel katoliške vere. Po spreobrnitvi se je ponovno poročil, ker pa z ženo nista mogla spočeti otrok, sta posvojila njenega nečaka. Ko so v Seulu začeli preganjati katoliške vernike, je Mark Čong Ujbe mnogim pomagal zbežati, žal pa so svetnika pri tem prijeli in ga mučili.
Sveti Janez Ji Munu (1810–1840) je bil korejski katoličan plemiške krvi. Ko je pri petih letih ostal brez staršev, ga je posvojila katoličanka in ga spodbudila, da se oženi. Po smrti žene in njunih dveh otrok je svoje življenje posvetil Cerkvi, predvsem pa misijonarjem. Prijeli so ga, ko je tvegal lastno življenje, da bi pokopal mučenike, naposled pa je tudi sam umrl mučeniške smrti.
Preberite še:
Downov sindrom, nato pa še posvojitev: “Veva, da bova s temi otroki najsrečnejša”
Blaženi Zefferino Jimenez Malla (1861–1936) je bil španski trgovec s konji romskega porekla. V 40 letih zakona z ženo nista mogla imeti otrok. Ko se je Zefferino bližal 50., sta posvojila Pepito, ženino nečakinjo, ki jo je preprosto oboževal. Ko se je poročila, se je z možem preselila k ovdovelemu Zefferinu, ki je nadvse rad preživljal čas z vnuki. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno, ker je kljub preganjanju molil rožni venec.
Blaženi Evroziji Fabris (1866–1932) je v mladosti umrla soseda, ki je za seboj pustila dve majhni hčerki. Po tem, ko je šest mesecev skrbela za punčki, je Evrazija zaslišala klic, naj ju posvoji, zato se je poročila z njunim očetom, s katerim je nato imela še šest otrok ter poleg sosedovih otrok posvojila še tri druge. Evrozija pa ni bila znana zgolj po številčni družini, temveč tudi po neverjetnem katoliškem življenju.
Blaženega Alojza Beltrameja Quattrocchija (1880–1951) sta stric in teta brez otrok posvojila, ko je imel 11 let. Čeprav so si bili z biološko družino precej blizu, je prevzel priimek krušnih staršev in se z njimi preselil v Rim, kjer je spoznal svojo ženo, blaženo Marijo Quattrocchi (1884–1965). Bog ju je blagoslovil s štirimi otroki, s katerimi so živeli precej običajno življenje in jih učili neizmerne predanosti veri.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
“Čakala sem nate.” Zaljubila sta se v Auschwitzu, srečala po 72 letih
Preberite še:
Kako znova zanetiti iskrico v vajinem odnosu?
Preberite še:
5 ključnih sestavin, da materinstvo ne bo imelo grenkega priokusa
