Živimo v času, ko si veliko stvari in dejavnosti prizadeva, da bi se vsilile v središče našega življenja. V središču pa – lahko bi rekli že po geometriji – ni veliko prostora. Pravzaprav je tu prostor le za eno – najpomembnejše.
Tudi blizu središča je malo prostora – torej za drugo najpomembnejše, potem za tretje in tako v koncentričnih krogih do pomembnih in naprej do nepomembnih stvari in dejavnosti.
Preberite še:
10 super idej za postni čas
Mnogo stvari in dejavnosti, ki silijo v središče našega življenja je dobrih, celo zelo dobrih in Bogu všečnih. Nekatere so seveda slabe in mnoge zelo slabe. V središču pa je prostor le za Enega. Za Boga. Tu se ne morejo “drenjati” avto, televizija, računalnik, Facebook, … celo žena in otroci ne. V središču mora biti le On.
Zdi se mi, da je post čas, ko nam Cerkev omogoča – in nas vabi v – razmislek o tem, kaj z vsakodnevnimi izbirami, seveda tudi takimi nezavednimi, umetno sproženimi s pomočjo reklam, postavljamo v središče in blizu središča našega življenja. So to stvari in dejavnosti, ki bi morale biti tam ali jih je treba premakniti kam drugam?
Preberite še:
Kaj nam papež Frančišek polaga na srce za letošnji post
Dva načina premikanja dejavnosti
En od načinov premikanja je ta, da nepomembno mečemo ven iz življenja. Drugi način pa je obraten, da v središče potegnemo najpomembnejše in okoli središča zelo pomembno in pomembno.
Kristjani v samo središče ne moremo postaviti nič drugega kot Boga. Ta izbira ni težka. Vendar Bog ni tak, da bi se silil v središče. Odločil se je, da nam pušča svobodo. On le stoji pred vrati in trka, mi ga moramo slišati in mu odpreti vrata. Šele takrat bo vstopil (prim. Raz 3,20). Takole torej – slišati in odpreti. Oboje naredimo mi.
Preberite še:
Post ni test, koliko zmoreta vaša telo in volja, ampak …
Aktivno omogočiti tišino
Danes je mnogo hrupa, glasno je in težko je slišati. Postni čas naj bo čas, ko aktivno omogočamo tišino. Redno, vsak dan, ves postni čas. Kako? Jutra so še tiha. Vstanimo dovolj zgodaj, letos recimo le 15 minut prej, v molitvi stopimo pred Boga, odprimo Sveto pismo, preberimo in prisluhnimo, kaj nam Božja beseda spregovori. Če ste poročeni, to naredita skupaj. Da skupaj prisluhneta.
Če to delate cel postni čas, je to nekaj več kot 40 dni in v tem času se ta dejavnost spremeni v navado, ki jo boste ponesli v celo leto, v celo življenje. Kar naenkrat bo Najpomembnejše na prvem mestu v dnevu in v središču življenja. Na začetku pa potrebujemo nekaj “mišic” discipline. V molitvi prosimo za to milost.
Še en “sklop mišic” je treba okrepiti – zakramentalne “mišice”. Kaj, ko bi si letos zadali, da gremo, zakonca skupaj, še enkrat med tednom k maši in tako dvakrat tedensko “odpremo vrata” Jezusu, da vstopi v nas. Tudi za to potrebujemo nekaj discipline. V molitvi prosimo za to milost.
Preberite še:
Zakaj je tišina ključ do dušnega miru
Hierarhija pomembnosti
Letos bomo tako v postnem času uredili središče našega življenja: prisluhnili Bogu, mu odprli vrata ter ga postavili na prvo in osrednje mesto v dnevu in v življenju. Če pa je Bog na prvem mestu, je vse ostalo na pravem mestu. To drži.
Kmalu bomo opazili, da z Božjo pomočjo, z Bogom v središču, vlečemo v središče tudi najpomembnejše osebe – ženo, otroke, starše, prijatelje, sodelavce, znance, druge. V tem vrstnem redu po pomembnosti.
Potem pridejo na vrsto pomembne stvari in dejavnosti, ki naj bodo povezane z najpomembnejšimi osebami. Za nepomembno pa nam bo zmanjkalo časa, ker ga – hvala Bogu – nimamo na voljo več kot 24 ur na dan.
Tole je torej sistem za postni čas: potegniti Boga v središče, blizu središča najpomembnejše osebe po pravem vrstnem redu, potem z njimi povezane stvari in dejavnosti. Nepomembno odpade samo.
Članek je bil najprej objavljen kot uvodnik v Naši družini.
Preberite še:
7 nevarnosti, ki ogrožajo naše odnose
Preberite še:
Post ni test, koliko zmoreta vaša telo in volja, ampak …
Preberite še:
6 priljubljenih postnih jedi z vsega sveta
