Vrednote na listu, jok in odprt nahrbtnik preteklosti. Tudi to je privedlo do zasuka v življenju zakoncev BerčanZa njun prvi stik je poskrbel ples. Utrdila sta ga ob inštrukcijah matematike, ki so vodile do skupne hoje in pozneje poroke pri 23 letih. Petra in Matej Berčan imata štiri otroke, dom na Polici in za sabo tudi preizkušnje skoraj 20-letnega zakona, ki so ju utrdile in izklesale.
Petra, odraščali ste v družini brez očeta. Se to še vedno kako odraža v vašem družinskem in zakonskem življenju, odzivih?
Petra: Imela sem sedem let in pol starejšega brata, kar je bilo zame zelo dobrodošlo, a ko sem bila stara 11 let, se je smrtno ponesrečil s kolesom. Z mamo sva ostali sami. V odnosih do moških je bila zelo prizadeta. Vedno mi je govorila, naj bom samostojna, naj ne bom naivna in odvisna od koga. Seveda ni želela nič slabega.
Preberite še:
“Starši, ki pijejo, vzbujajo pri otroku dvom, ali je sploh kaj vreden”
Ko sem prišla v odnos z Matejem, nisem vedela, kaj je prav, kako naj se moški obnaša. Zelo sem bila previdna. To se je velikokrat kazalo v tem, da se nisem znala izraziti. Stvari sem zadržala zase ali čakala, da bo Matej napravil prvi korak. Pozneje sva ugotovila, da vsa skrivnost leži v komunikaciji.
Kaj vas je najbolj begalo?
Petra: Svoboda, ki si je moški želijo. Jaz pa sem tako hrepenela po družini, po tem, da bo mož veliko doma, da bomo skupaj kam šli. Imela sem idealizirano podobo. Oba sva imela svoje predstave, ki jih nisva ravno najbolje ubesedila.
Kako sta se pripravljala na poroko?
Petra: Seveda sva se pred poroko pogovarjala. Begalo me je, ker je Matej res veliko delal. Čutil je, da mora biti tako, da bo finančno preskrbel družino. Jaz sem še študirala. Ko sem prišla k njemu, da bi šla na zmenek, mi je najprej rekel, naj mu pomagam pobrusiti kakšna vrata ali kaj podobnega. Sicer sva se zraven tudi kaj pogovarjala, a vseeno sem ga prizemljila: “Bo po poroki tudi takole?” Da bo drugače in bolje, je odvrnil.
Preberite še:
“Pravijo, da se moški ne spremeni. Ni res! Jaz se spreminjam”
Matej, kako ste to doživljali skozi moške oči?
Matej: Pred poroko sem želel biti svoboden, hotel sem se ločiti od staršev, ki sem jim moral vseskozi govoriti, kam grem in za koliko časa. Po poroki sem v svobodi, kot sem si jo tedaj predstavljal, zadihal s polnimi pljuči. Vedel sem, kaj je svoboda zame, nisem pa razmišljal, da je to obremenjujoče za ženo. Svobodo sem si predstavljal tako, da mi ni treba več razlagati, zakaj grem nekam, kot moško težnjo po dokazovanju. To je bil ego.
V tem so se skrivale otroške želje: imeti boljši čoln od očetovega, dober avto – volva sem si želel že od otroštva –, lepo urejeno hišo, ženo, otroke. S Petro nisva imela usklajenih želja, nisem razumel, zakaj potrebujemo prav tedaj pralni in pomivalni stroj. “Saj lahko pomivamo na roke.” Jaz pa seveda nisem.
Zavetišče ste našli v delu.
Matej: Začel sem delati še popoldan. Iz delavnice sem hodil zvečer, okrog devetih ali bil tam celo do polnoči. Začela sva se oddaljevati. Ko me je Petra nekega dne vprašala, kaj čutim, mi res ni bilo jasno, kaj hoče od mene. Želela se je pogovarjati o čustvih. Še huje je bilo, ko je vrtala vame naprej.
Petra: Pričakovanj in želja nisva dovolj dobro predebatirala. Če se je meni zdelo pomembno, da sem hodila na pevski zbor, sem hodila. Pričakovala sem, da bo Matej razumel. On pa je hodil na rekreacijo, kolesaril, ukvarjal se je z ministranti. Mene so otroci povsem okupirali. Nikoli se nisva vprašala, kaj vse to pomeni za naju in nas. Začelo se je tiho oddaljevanje, v odnos se je prikradlo nezadovoljstvo.
Preberite še:
Postni čas ni trening v hujšanju ali nizanje mojih zmag, ampak …
Če zakonca nimata redne poglobljene komunikacije, ženske čutimo, da se mož spreminja. Čutila sem, da nekaj ni v redu. Spraševala sem se, kako naj to odkrijem, vrtala, nisem pa si upala biti preveč napadalna.
Nekoč sem Bogu kleče pod križem začela tarnati, kakšnega moža mi je dal, in ga spraševati, kako naj se ob njem obnašam. Zato sem Mateju začela manj težiti. Moja vprašanja niso bila več na dnevnem redu. Upala sem, da se bo nekoč nekaj obrnilo.
Od čebelarjenja do čolnarjenja:
Matej, za rojstni dan vam je mama poklonila seminar Družine in Življenja. Sprva niste bili najbolj navdušeni, a pravite, da vas je tam nekaj “sesulo”. Kaj?
Matej: Dani Siter nam je drugi dan rekel, naj na list napišemo, kaj počnemo vsak dan. Napisal sem: služba, kosilo, delo v delavnici, večerja in spanje. Precej enostavno. Ko sem gledal listek, sem bil zelo ponosen. Življenje družine teče ob mojih dejavnostih. Za to mi ni treba skrbeti. Nato smo to spravili v številke – tvoja prva vrednota je dejavnost, ki ji posvetiš največ časa. Ugotovil sem, da nisem napisal nobene svoje vrednote. Razen dela. Ampak spanje ali kosilo ne moreta biti na drugem mestu. Kakšne vrednote so to? To me je zadelo.
Potem sem začel poslušati, kako se hudič vrine v naše življenje – skozi televizijo, pornografijo. V srednji šoli je bilo bolj pomembno imeti na mizi revijo z golimi ženskami kot pa učbenik. To je bil nahrbtnik, ki sem ga prinesel v zakon. Šel sem iz predavalnice in začel jokati. Potem sem ženo obtežil s svojo zgodovino.
Petra: Drži, odprl je nahrbtnik, vse je letelo ven. Že leta prej sem hrepenela, da bi se pogovarjala take stvari. Jaz sem na seminarju jasno razumela sporočilo: če koga lahko spremeniš, si to le ti sam. Zato sem začela intenzivno razmišljati, kaj lahko storim, da bom še boljša žena in mama. Le na sebi lahko kaj naredim. Osebnostno sem zelo vzkipljiva. Začela sem tuhtati, kaj storiti, ko pride do situacij razburjenja.
Začela sta dejavneje brati Sveto pismo, kar ste ubesedili tudi v odmevnem blogu. Kako in kdaj?
Petra: Spraševala sem se, kako naj ob takrat treh otrocih berem Božjo besedo zjutraj, ker nisem ravno jutranji tip človeka, zvečer pa sem utrujena. Nato sem dobila idejo, da bi Sveto pismo brala kar sredi dneva. Otrokom sem pripravila kotiček, razložila, da potrebujem 15 minut miru, in jim pojasnila, da bom na glas brala. Na to so se kar lepo navadili. Jakob me je nekoč prišel vprašat, zakaj berem vsak dan. Odvrnila sem mu, da zato, da sem manj tečna in se lažje umirim.
Ko sem naslednjič vpila, je prišel do mene: “Mami, pojdi brat Sveto pismo, ful si tečna!” Spotoma so slišali marsikatero priliko. Nekoč je v cerkvi eden od otrok rekel: “Poglejte, tukaj se jim je tudi voda spremenila v vino, tako kot doma.” Da sem branje Svetega pisma vključila v svoj urnik in poskušala moliti, mi je zelo pomagalo presekati mojo vzkipljivost.
Katera protiorožja ste še uporabili?
Petra: Zaprla sem oči in začela prositi Svetega duha, naj mi da kako idejo, kako se odzvati. Drug način je bil, da sem se, ko so vsi otroci vpili name ali kaj zahtevali, umaknila. Šla sem v spalnico ali pa na hribček ob hiši. Otroci so prišli k oknu in si govorili: “Mami se miri. V redu je.” Ko si vseh 24 ur vpet v družinske opravke, napori včasih pridejo do nadčloveških mej. Včasih niti na stranišče ne moreš iti, ne da bi šel nekdo s tabo. Doma sem ostala po tretjem otroku in ni mi žal za to. To je bil najdragocenejši čas.
Preberite še:
V družino sprejela svojih šest nečakov, ki so v nesreči izgubili starše
Matej, kako ste Sveto pismo brali vi?
Matej: Drugače kot Petra. Še vedno ga berem pred službo. V nekem obdobju sem pisal dnevnik branja, to me je zelo potegnilo. Lepo je, ker nekaj sebe vložiš v to. Nikoli pa ni lahko. Tudi jaz rad zjutraj spim. A branje Božje besede mi pomaga pri vsem, kar me čaka skozi dan. Kaj bom naredil, da bo drugače kot do zdaj? Odlomki me zelo nagovarjajo.
Matej, odločili ste se, da boste manj delali.
Matej: Hotel sem pustiti popoldansko delo. Čeprav sem se tresel od strahu, sem vseeno šel do direktorja in mu povedal, da sem povozil svoje vrednote. Dodal sem, da bi delal ali dopoldne ali popoldne, ne pa obojega. Dodal sem, da trenutno denar ni prioriteta, ampak je najpomembnejše to, da si postavim nazaj vrednote.
Preberite še:
Novodobna mama, ženska ki (z)more vse
Kako ste se lotili te obnove vrednot?
Matej: Iskala sva zakonsko skupino. Nato so nama ponudili, da bi skupino vodila midva, in to v Žužemberku. Ob tem sva zrasla, ker sva se morala na vsa srečanja res temeljito pripraviti.
Petra: Hote ali nehote se odprejo stvari, ki te bolijo ali te vsaj zadevajo. Včasih sva kako temo predelovala tudi nekaj večerov.
Kako preživljate prosti čas?
Matej: Življenje ti pobere kar veliko moči. Kam dati višek energije, ki jo ima moški? Vedno sem jo dajal v šport. Zdaj razmišljam, kako se bova s športom ukvarjala skupaj. Vpisala sva se na primer na fitnes. Hodiva na sprehode, hodila sva na plesne vaje, na morju se vozimo s čolnom na vesla, ukvarjava se s čebelarjenjem in se med tem neverjetno veliko pogovoriva.
Preberite še:
Pesem, ki je igralcu lajšala bolečine med napornim snemanjem Kristusovega pasijona
Preberite še:
Najlepša svetniška imena za deklice in dečke, rojene v postnem času
Preberite še:
40 dni brez alkohola: Zakaj bi izbrali alkohol, če lahko izberemo lepše odnose?
