Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

V družino sprejela svojih šest nečakov, ki so v nesreči izgubili starše

NEBOT BAYANO
Gentileza
Deli

Miguel in Elisa sta bila v pričakovanju rojstva svojega tretjega otroka, ko sta prejela pretresljivo novico. Njegova sestra in njen mož sta umrla v prometni nesreči. Njunih šest otrok je ostalo brez staršev. Nato sta se odločila za korak, ki jim je spremenil življenje

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Miguel Nebot in Elisa Bayano sta zakonca, ki živita v Bilbau v Španiji. On dela kot pogodbenik na različnih projektih, ona pa je farmacevtka. Ko je bila Elisa noseča s tretjim otrokom, sta prejela šokantni klic: 15. maja 2018 sta njegova sestra Teresa in njen mož Xavi umrla v grozni prometni nesreči na avtocesti. V njej je umrla tudi Miguelova mama in babica otrok.

Neverjetna prošnja

Tereza in Xavi sta bila starša šestih otrok, starih med osem in 18 let. Po nesrečnem dogodku so se vsi spraševali, kaj se bo zgodilo z njimi. “O tem smo se v družini pogovorili in jasno nam je bilo, da otrok ne smemo ločiti,” razlaga Miguel. Že pred grozljivim dogodkom sta naju Xavi in ​​Teresa nekoč vprašala, ali bi v primeru, da se jima kaj zgodi, poskrbela za otroke. So stvari, ki se ti najprej zdijo brez pomena, a po nekem dogodku dobijo popolnoma drugačno dimenzijo. Odgovorila sva z da in tudi njuni starejši otroci so to vedeli.”

Iz Madrida v Bilbao

Tako sta se Elisa in Miguel sporazumno z vso družino odločila, da bosta sprejela šest svojih nečakov in jih odpeljala živet k njim, iz Madrida v Bilbao.

Pred tedni jima je Združenje velikih družin v španski Baskiji podelilo eno od nagrad za zgled in velikodušnost v stiski. Čeprav si niti Miguel niti Elisa nista želela priznanja, je prav to krivo za njuno širšo prepoznavnost.

Gentileza

Ljubiti in biti ljubljen

Ob sprejemu šestih otrok je bilo treba premisliti marsikaj. Miguel je dal odpoved v prejšnji službi in zdaj pomaga Elisi v lekarni. “Naučil sem se, da je delo le sredstvo pri uresničevanju najpomembnejšega, kar si želimo v tem življenju, to je ljubiti in biti ljubljen. Naučil sem se pustiti željo po pehanju za kariero.”

“Na začetku preprosto nisem imel časa, da bi žaloval za svojo sestro, mamo in svakom, saj me je hromilo tisoč skrbi in novih zadolžitev, ki so se pojavile. Poleg tega so otroci nenadoma prišli v hišo, ki je bila že prej polna živžava, in to je bilo tudi za nas novo,” razlaga 39-letni Miguel.

Trudijo se iz dneva v dan

“Ni preprosto. Situacija je bila zelo težka in marsikdaj sva mislila, da vsega ne bova zmogla, vendar sva na poti k obnovi,” pravi Miguel. Zanju je najpomembnejše zagotoviti, da se otroci dveh družin, ki je bila združena v eno, sprejemajo in se imajo radi kot bratje in sestre. “Iz dneva v dan se trudimo, da bi napredovali, zato je odnos z Bogom najpomembnejši. Ena od hčerk pravi, da če se to zgodi nekomu, ki nima vere, mora biti zelo težko.”

Skrb za zakonsko življenje

Iskanje smisla življenja v takšni situaciji je pomenilo tudi krizo in rast v Miguelovem in Elisinem zakonu. Nista imela časa, da bi poskrbela zase, dokler se preteklo poletje niso oglasili alarmni znaki v njuni zvezi. Odločila sta se za udeležbo pri projektu Poročena ljubezen, ki po katehezi svetega Janeza Pavla II. o svetem zakonu usklajuje družinsko pastoralo tamkajšnjih škofij. “Stopila sva na pot zakonske ljubezni. Opažam, da se moj odnos z Bogom spreminja in ugotovil sem, da je zakrament zakonske zveze skoraj najlepši izmed zakramentov.”

NEBOT BAYANO
Gentileza

Naučiti se prositi za pomoč

Miguel in Elisa po tragediji opažata blagoslove in rast. “Veliko nam pomaga širša družina. Prihajam iz družine, kjer je bilo 12 bratov in tudi Elisa ima številčno družino. Naučili smo se prositi za pomoč in se nanje obrniti za vse tisto, kar potrebujemo. Iz Barcelone pridejo in poskrbijo za otroke, ko midva ne uspeva in ne zmoreva vsega. Imava stalno pomoč v vsem, od pravnih vprašanj, ki niso lahka, do nasvetov, ki ti dajo misliti.”

Miguel poudarja, da “na koncu človek vedno pomisli, da bo za biološke otroke bolje, ker so prišli novi bratje”. Za Eliso je povezanost družine v ljubezni in predanosti tisto, kar skrbi, da gredo stvari naprej. “Res je,” pravi Miguel, “da v takšni situaciji človek veliko daje, pa tudi prejme. Veliko prejemamo od vseh otrok.”

Ljubite se med seboj

Miguel ne dvomi: “Najboljše, kar so mi zapustili starši, so moji sorojenci. In to, kar z Eliso želiva, je, da se vsi ljubimo kot bratje in sestre. Tega ne moremo doseči v dnevu ali dveh, ampak s sožitjem, s piljenjem. Ko sem se poročil, sem mislil, da vem veliko o življenju. Zdaj se resnično učim. Zaupanje v Boga je pri tem bistvenega pomena.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.