Sredi pandemije koronavirusa v Italiji leži mesto Anzu. V Anzuju stoji bazilika, kjer od 9. stoletja naprej hranijo relikvije sv. Viktorja in sv. Korone. Beseda corona v latinščini pomeni krona. Da je stvar še bolj zanimiva, sv. Korono častijo kot zavetnico proti kužnim boleznim in epidemijam.
Preberite še:
Koronavirus in sveti Rok, h kateremu se zatekamo v času epidemij
Skrivnostni virus …
Koronavirus, ki trenutno usmerja življenje našega planeta, je svoje ime dobil po “kroni”. Takole je o njem poročal britanski časnik The Economist:
Znanost je družino koronavirusov prvič odkrila v 60. letih preteklega stoletja, vendar zdravniki, še manj pa svetovna javnost, zanjo niso kaj dosti slišali do izbruha bolezni SARS (sindroma akutne respiratorne stiske), ki se je začel leta 2002 v Guangdongu na Kitajskem. Člani družine koronavirusov so ime dobili po svoji obliki, ki je pod tedanjimi elektronskimi mikroskopi spominjala na vladarjevo krono. (Sodobne metode kažejo, da njihova oblika bolj spominja na malce zastarelo morsko mino.)
Danes poznamo več kot 40 različnih članov družine koronavirusov, s katerimi se lahko okuži cela vrsta sesalcev in ptic, med njimi kosi, netopirji in mačke. Veterinarski virologi jih dobro poznajo zaradi bolezni, ki jih povzročajo pri prašičih, živini in perutnini.
Preberite še:
Koronavirus ‒ grožnja, ki nam odpira oči, da je naše življenje dar
… in skrivnostna svetnica
O sv. Koroni je malo znanega, toda ona in mož, za katerega je molila, sv. Viktor, sta navedena v Rimskem martirologiju in svetniških življenjepisih Cerkve.
Glede datumov in krajev o mučeništvu sv. Viktorja in sv. Korone je precej nejasnosti. Večina virov navaja, da se je to zgodilo v Siriji, ki je bila pod rimsko upravo. Nekateri omenjajo Damask, drugi Antiohijo. Večina se strinja, da sta mučenca umrla leta 170 po Kristusu. Večina zgodovinarjev meni, da sta umrla v času vladavine Marka Avrelija in da je njuno mučeniško smrt zaukazal rimski sodnik po imenu Sebastijan.
Preberite še:
Papeževo romanje proti koronavirusu
Rimski vojak Viktor
Zgodba (legenda) pripoveduje o rimskem vojaku po imenu Viktor. Rimljani so odkrili, da je Viktor kristjan. Vojaki so Viktorja privedli pred sodnika, ki se je imenoval Sebastijan in je preziral kristjane. Odločil se je, da bo Viktorja izpostavil. Privezali so ga na steber in ga nemudoma bičali, dokler mu koža ni visela s telesa, Sebastijan pa je nato še ukazal, naj mu iztaknejo oči. Kljub strašnemu mučeništvu se Viktor nikoli ni odrekel Kristusu.
Poleg je bilo 16-letno dekle po imenu Korona, ki je bila poročena z enim izmed vojakov. (Koronin mož ni vedel, da je njegova žena kristjanka.) Ko so Viktorja kruto mučili, se je Korona odločila, da bo pomagala človeku, ki je počasi umiral. Vsem navzočim je oznanila, da je kristjanka, in pohitela na kraj, kjer so mučili Viktorja. Pokleknila je k njemu in začela zanj moliti, dala mu je vedeti, da v svoji stiski ni sam. Kmalu so vojaki tudi njo privedli pred Sebastijana.
Preberite še:
Nad koronavirus tudi s pesmijo, glasbili in lonci
Obešena
Sebastijan je bil besen, ker ta mlada ženska ni upoštevala njegove oblasti. Nemudoma jo je dal zapreti in mučiti. Nato je ukazal, naj jo privežejo na vrhova dveh upognjenih palm. Na njegov znak so vrvi, s katerimi so palme privezali k tlom, prerezali. Drevesi sta se hitro zravnali in sila je bila tako velika, da je Korono raztrgalo. Nato je Sebastijan še ukazal, naj Viktorja obglavijo.
Preberite še:
Koronavirus: 5 nasvetov, kako na spletu prepoznati lažne informacije
Razglašena še pred kanonizacijskimi procesi
Relikvije obeh svetnikov v baziliki v Anzuju hranijo od 9. stoletja.
Leta 1943 in nato znova 1981 so jih preučili in potrdili, da tam resnično ležijo moške in ženske kosti. V preiskavi leta 1981 so odkrili navzočnost cedrinega cvetnega prahu, značilnega za sredozemsko kotlino v obdobju, ki so ga preiskovali. Arheologi so potrdili, da bi tak cvetni prah lahko našli v Siriji in na Cipru.
Sv. Viktor in sv. Korona sta bila za svetnika razglašena, še preden je Cerkev standardizirala kanonizacijske procese. (Prvi svetnik, ki ga je razglasil papež, je bil augsburški škof Ulrik, ki je umrl leta 973. Za svetnika ga je razglasil papež Janez XV. na Lateranskem cerkvenem zboru leta 993. Kanonizacija se je v Cerkvi uveljavila med pontifikatom papeža Gregorja IX. (1227‒1241)).
Bogoslužni spomin na sv. Korono in sv. Viktorja obhajamo 14. maja. Zatecimo se k njima v molitvi v tem težkem času in ju prosimo, naj se pandemija koronavirusa po vsem svetu končno umiri.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Po štirih splavih in odsotnosti Boga je postala zagovornica življenja
Preberite še:
10 nasvetov, kako otroka šolati doma v času izolacije
Preberite še:
5 stvari, ki so skupne gasilstvu in veri
