“Njegovo vstajenje je naše vstajenje”

Za vso trohnobo čaka Kristus, ki kliče: vstani!Na predvečer velikonočne nedelje iz Zavoda sv. Stanislava prenašamo velikonočno vigilijo. Mašujejo zavodski duhovniki Gašper Kočan, Gregor Bregar, Tone Česen, Martin Zlobko in Matevž Mehle.

Preberite še:
Vodnik po velikonočni vigiliji

V pridigi se je mašnik Matevž Mehle dotaknil podobe smrti. “Smrt. Zdi se, kot da je danes vsepovsod. Kot da smo še posebej zaznamovani s pridihom minljivosti. Pa saj nas ne bi brigalo, če ne bi dihala za ovratnik nam samim. Nevidna sila, ki lahko položi kogarkoli. Vseeno je. Svetnik ali baraba. Otrok ali star. Reven ali bogat. Smrt je edina pravična. Edina ne izbira. Vzame nekoga, ki smo sovražili in nekoga, ki smo ga imeli radi. Na koncu ji podleže tudi Bog sam.”

Preberite še:
Kdaj je Jezus vstal od mrtvih?

A Jezus ni umrl, da bi ostal v smrti. “Umrl, je ker se nam je lahko samo tako do konca približal, da se nas je lahko dotaknil v naši največji ranljivosti, ko smo brez upanja. Naša smrt je postala njegova smrt. A ni se končalo tukaj. Zjutraj žene slišijo najbolj močne, verjetno najbolj pomenljive besede v celotni zgodovini: ni ga tukaj, vstal je.”

Ni samo naša smrt postala njegova smrt, ampak je njegovo vstajenje postalo naše vstajenje. Moral je z nami v smrt, da smo lahko prejeli njegovo živlvjenje. Težko je, ko obupujemo, umiramo, se počutimo brez vrednosti, ko se bojimo, ko žalost narašča. A za vso to minljivostjo, za vso to trohnobo čaka Kristus, ki nam kliče: vstani.

Navezal se je tudi na papeža Frančiška, ki je v poslanici za Svetovni dan mladih zapisal, da Jezus vsakemu od nas pravi: vstani! “Jezus noče, da ko pogledaš okrog sebe, vidiš samo smrt, trpljenje, bolezen, brezup in žalost. Videti moramo dlje. Preko križa. V velikonočno jutro.”

Preberite še:
9 klasičnih romanov, ki obravnavajo vstajenje