“Oh! Obhajila ne morem prejemati tako pogosto, kot bi si želela. Mar nisi Ti, o Gospod, vsemogočen?” je napisala v Aktu daritve usmiljeni ljubezni
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Sveta Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja je kljub temu, da je umrla pred več kot sto leti, dobro poznala bolečino, ki izvira iz nezmožnosti prejemanja obhajila.
Običaj
Vzrok niso bili težki grehi. Na podlagi njenega dela Povest duše lahko sklepamo, da takega greha ni nikoli storila. Tedaj je v Cerkvi obstajal običaj, da se je h Gospodovi mizi pristopalo le redko, npr. nekajkrat na leto, najbolje takoj po spovedi.
Preberite še:
Duhovno obhajilo lahko prejmem tudi ta trenutek
Če je želel kdo obhajilo prejemati pogosteje, je moral prositi za dovoljenje spovednika. In po možnosti nihče ni dobil dovoljenja, da bi to počel vsak dan. Mimogrede, zapiski te mlade karmeličanke, ki je pri 26 letih umrla za tuberkulozo v samostanu na francoskem podeželju, so privedli do tega, da je leta 1910 papež Pij X. vsem katoličanom dovolil pogosto, celo vsakodnevno prejemati obhajilo, dovolil pa je tudi, da ga začnejo prejemati otroci.
Terezija je bila velika občudovalka pogostega prejemanja Jezusa v Najsvetejšem oltarnem zakramentu. Prejeti ga je želela že pri sedmih letih, ko se je njena sestra pripravljala na prvo sveto obhajilo. Takrat se je izkazalo, da to ni mogoče, ko pa je kot 11-letnica prvič prejela to milost, je to storila zelo zrelo.
Od tistega trenutka pa vse do svoje smrti je pri vsakem obhajilu z veseljem ponavljala: “Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.” Goreče je ljubila Odrešenika in verjela, da njegovo prejemanje pri obhajilu zanj predstavlja veliko radost, za človeka pa neprimerljivo milost, dejanje ljubezni in okrepitev. Pogosto je o sebi govorila in pisala kot o “živem tabernaklju”.
Preberite še:
Kako se povezati z Jezusom, če ne morete prejeti svetega obhajila
Pogosto, zelo pogosto …
Ko ji je njena sestrična, pozneje pa njena sosestra Maria Guérin v pismu zaupala, da se je med bivanjem v Parizu odločila odpovedati obhajilu, ker je bila v tem mestu priča številnim nečistim podobam in prizorom, ji je takrat 16-letna Terezija še istega dne odpisala:
Kako je moralo to Jezusa zaboleti! Hudič mora biti zelo premišljen, če želi koga tako zavesti … (…) Veliko je že, če mu uspe povzročiti zmedo v duši, toda za svoj bes potrebuje še nekaj drugega, Jezusu želi odvzeti ljubeči tabernakelj. Ker sam ne more vstopiti, želi vsaj, da bi ostal prazen in brez gostitelja … Ko je hudič nekoga oddaljil od obhajila, je dosegel vse … In Jezus joče. (…) Tvoje srce je ustvarjeno, da ljubi Jezusa, da ga goreče ljubi. (…) Obhajilo prejemaj pogosto, zelo pogosto.
Sveta Terezija je obhajilo dojemala ne le kot intimno združitev z Jezusom, temveč tudi kot orodje apostolata. Pogosto jo je posvetila različnim namenom, npr. spreobrnjenju različnih oseb, za namero misijona, za milost duhovnikom.
Preberite še:
Ali res moram gledati prenos maše, če ne morem v cerkev?
Štirikrat na teden
Pa vendar ta velika ljubiteljica obhajila ni mogla prejemati tako pogosto, kot si je želela. Redovnicam je bil ta privilegij na splošno na voljo pogosteje kot drugim, toda v njenem primeru je to pomenilo, da je obhajilo lahko prejela največ štirikrat na teden. 9. junija 1895, na nedeljo Svete Trojice, je napisala Akt daritve usmiljeni ljubezni:
Oh! Obhajila ne morem prejemati tako pogosto, kot bi si želela. Mar nisi Ti, o Gospod, vsemogočen? Ostani v meni kot v tabernaklju, nikoli se ne oddalji od svoje male hostije.
Terezija nekaj dni pred smrtjo zaradi bolezni sploh ni mogla prejeti obhajila. Predvidevamo lahko, da je bil razlog za zavrnitev tveganje onečastitve, napredni stadij tuberkuloze namreč povzroča resne težave z dihanjem in požiranjem. Nastalo situacijo je sprejela s ponižnostjo in zaupanjem v Boga.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
“Škoda je, da bi zrli zgolj v blato, po katerem tacamo, ko je nad nami zvezdnato nebo”
Preberite še:
8 načinov, kako radost novega rojstva deliti s sorodniki v obdobju izolacije
Preberite še:
Ko je Milano v 16. stoletju prizadela kuga, so zaprli cerkve in postavili ulične oltarje
