Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Ko je Milano v 16. stoletju prizadela kuga, so zaprli cerkve in postavili ulične oltarje

Saint Charles
Deli

“Kužni križi”, darovani v znamenje hvaležnosti za Božjo pomoč v obdobju epidemije, zaznamujejo kraje, kjer so nekoč stali ulični oltarji

V teh dneh v Italiji prvič ne beležijo porasta okužb s koronavirusom od začetka epidemije v začetku letošnjega marca. Med najbolj prizadetimi območji sta mesti Milano in Bergamo na severu države, ki imata dolgo in bogato zgodovino epidemij.

Sredi 16. stoletja je Milano in okolico prizadel hud izbruh kuge, ki je pomorila kar 30 odstotkov vsega prebivalstva. Izbruh so pozneje poimenovali “kuga sv. Karla” v čast sv. Karlu Boromejskemu, milanskemu nadškofu, ki je odigral ključno vlogo v oskrbi okuženih in njihovih družin. Nadškof, drugače kot civilne oblasti, nikoli ni zapustil mesta, temveč je ostal med svojimi verniki in usklajeval prizadevanja za njihovo zdravstveno oskrbo.

San Carlo Borromeo in preghiera
Public Domain
Sv. Karel Boromejski, milanski nadškof, je ukazal zaprtje cerkva v prid javnega zdravja, ob tem pa naročil postavitev uličnih oltarjev, da je vernikom omogočil prostor za molitev.

Skrbnik ubogih

Daroval je svoja oblačila in tapiserije, da so iz njih izdelali oblačila za uboge in bolne, ter organiziral procesije v podporo družinam umrlih. Da bi preprečil širjenje kuge, ki je bilo najhujše v zaprtih prostorih, je sv. Karel ukazal zaprtje vseh cerkva. Domislil pa se je izvrstne metode, kako vernikom omogočiti prostor za molitev. Naročil je postaviti ulične oltarje pred vsako cerkvijo ali kapelico. Na ta način so verniki lahko še vedno pristopali k oltarju, ne da bi pri tem tvegali svoje zdravje ali zdravje svojih najbližjih.

Ko se je epidemija končala, so ulične oltarje odstranili in verniki so se znova lahko udeleževali bogoslužij v cerkvah. Na krajih, kjer so stali oltarji, pa so postavili “kužne križe” v znamenje hvaležnosti za Božjo pomoč v obdobju epidemije.

Nekaj “kužnih križev” stoji še danes, recimo v kraju, kot je Brugherio, ki leži okoli 20 kilometrov severovzhodno od Milana. Enega hranijo na Rimskem trgu v bližini župnijske cerkve. Znamenja so izklesana iz belega kamna, na vrhu vsakega pa stoji bakren križ. Na njih je zapis v latinskem jeziku, zahvala Jezusovemu usmiljenju za konec epidemije.

plague cross
Comune di Brugherio | CC BY-SA 4.0
Ta "kužni križ" je bil postavljen v spomin na ulične oltarje, postavljene po naročilu sv. Karla, milanskega nadškofa, med izbruhom kuge sredi 16. stoletja.

Drugi “kužni križ” stoji poleg pokopališča v kraju Viale Lombardia. Tretjega najdemo na križišču, ki se imenuje Torrazza, in je postavljen v spomin na krajevno rodbino, ki ga je obnovila, potem ko ga je uničil močan veter.

PLAGUE CROSS
Erasmus 89 | CC BY-SA 4.0
Kužno znamenje na Rimskem trgu v kraju Brugherio v bližini Milana.

Ob vstopu v Arono, rojstni kraj sv. Karla severno od Milana, pa stoji velikanski kip svetnika, visok 23 metrov.

Public Domain
Ob vstopu v Arono, rojstni kraj sv. Karla, milanskega nadškofa, stoji velikanski kip svetnika, ki je odigral ključno vlogo med izbruhom kuge v 16. stoletju.

Če se vam morda zdi nekam znan, je to zato, ker ga je temeljito preučil oblikovalec newyorškega Kipa svobode, preden je pripravil osnutek za eno največjih svetovnih znamenitosti.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.