Edmund Wojtyła je med epidemijo škrlatinke kot zdravnik tvegal svoje življenje in je umrl po oskrbi obolele pacientkeSv. Janez Pavel II. je v svojem otroštvu izkusil veliko trpljenja. Najprej je pri devetih letih izgubil mamo, nekaj let pozneje pa je umrl še njegov edini brat, Edmund.
Edmund Wojtyła je bil zdravnik, ki je s svojim zgledom nesebične ljubezni naredil neizbrisen vtis na mlajšega brata.
Preberite še:
Sveti Janez Pavel II., kot ga še niste videli
Predan poklicu
Edmund je leta 1930 zaključil študij medicine na Jagelonski univerzi. Leta 1931 je začel delati kot zdravnik v državni bolnišnici v poljskem mestu Bielsko in je bil predan svojemu poklicu.
V tistem času je vladala epidemija škrlatinke, toda kljub tveganjem za lastno zdravje je Edmund nadaljeval zdravniško prakso in s tem ogrozil svoje življenje.
Po besedah Alessandra Gisottija z Radia Vatikan se Edmunda spominjajo kot “usmiljenega Samarijana”.
Edmund je bil zdravnik na Poljskem in je daroval svoje življenje, ko je oskrbel dekle, ki je zbolelo za škrlatinko – boleznijo, proti kateri takrat ni bilo cepiva. Mladi zdravnik se je zavedal možnih posledic, toda kot usmiljeni Samarijan ni mislil nase, temveč si je prizadeval le za oskrbo obolelih v stiski. Kot se je mnogo let pozneje spominjal prihodnji papež, ga je Edmundova smrt pretresla do obisti, ne le zaradi dramatičnih okoliščin, v katerih se je zgodila, temveč tudi zato, ker je Karol takrat že precej dozorel zaradi nedavne smrti matere. Zgled bratove “mučeniške dolžnosti” je za vedno ostal vklesan v spomin Karla Wojtyłe.
Preberite še:
Kakšen je bil vsakdanji urnik Janeza Pavla II. v najstniških letih?
Tretja papeška rezidenca
Edmund je umrl v starosti 26 let, na Janeza Pavla II. pa je naredil neizbrisen vtis, saj mu je pokazal, kaj pomeni žrtvovati lastno življenje za dobro bližnjega.
Ni presenetljivo, da je Janez Pavel II. ves čas svojega pontifikata in duhovniške službe poudarjal, da je treba obiskovati bolnike in ostarele. Kliniko Gemelli v Rimu je v času svojega pontifikata obiskoval kot gost in kot pacient. Bolnišnico je v šali imenoval svojo tretjo papeško rezidenco, “Vatikan III.”.
Janez Pavel II. je vse svoje življenje globoko občudoval zdravstvene delavce in jih povsod, kamor koli je šel, iskreno spodbujal pri njihovem delu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ko je Benetke prizadela kuga, so meščani zgradili to cerkev
Preberite še:
Čudežne podobe, ki so svet rešile pred pandemijami in kugo
Preberite še:
Molitev k sv. Mihaelu za zaščito pred vsakršno boleznijo
