Kar se dopusta in počitnikovanja tiče, ničesar ne prepuščam naključju. Tako otroci vedo, da me lahko že sredi januarja vprašajo: “Kam bomo pa letos šli?” Morda se vam zdi, da pretiravam, a iščem samoten kotiček ob obali, kjer namočiš noge v morje že, če se pretegneš v postelji. Rajske lokacije so hitro zasedene, zato jih lovim že sredi zime. Potem pa samo še odštevamo dneve.
Preberite še:
Kaj storiti, da dopust ne bo le čas prepirov
Dopust pri sosedih
Letos pa … Hja, letos pa bomo še videli. Imam sicer rezervni načrt: Na eni strani ceste imam soseda, s katerim se bolj malo pogovarjam, a kadar se, pogovor teče v hrvaščini. Na drugi strani imam soseda, ki je že v penziji, je pa dolga leta delal v Italiji. Naš gimnazijec se uči nemško, hči študira angleščino …
Torej: kot vse kaže, bom varčeval s hrano, vodo in toaletnim papirjem, govoril bom malo hrvaško, malo italijansko, malo nemško, malo angleško, pred ženo se bom “delal francoza”, služba in družba mi bosta “španska vas”, molil bom pobožno kot kak Poljak … takole na zunaj bo vse skupaj izpadlo zelo “češko” … pa bom hitro pod vtisom, da sem nekje v Dalmaciji. Le oddahnil si ne bom.
Preberite še:
Kako se v času dopusta in počitnic res spočiti?
Hudo bo …
Ne, nikar ne mislite, da jamram. Šalim se. Prav nič težko mi ne bo spremeniti načrtov in letošnje poletje preživeti brez morja. Ne nazadnje si ga v preteklosti kar nekaj let zapored nismo mogli privoščiti, pa nam ni bilo hudega. Hudo bo za ljudi, ki živijo od turizma. Hudo bo za ljudi, ki jim je naš oddih vsakdanji kruh. Pravzaprav nam bo vsem vsakdanji kruh malo bolj grenak in malo tanjše rezine si bomo rezali.
Morda pa bi bilo bolje ali vsaj bolj pravilno, ko bi zapisal vsakodnevni kruh. Kajti vsakdanji kruh me neizogibno spomni na besede iz očenaša, kjer pa prošnja, ki jo naslavljamo nebeškemu Očetu, zajema neizmerno več kot le poln želodec.
Preberite še:
Moto sedanjosti: izkoristiti življenje
Turisti na tem svetu
“Turizem smo ljudje,” pravi znameniti slogan. Ki seveda drži. Turizem smo tako ljudje, ki se gremo turiste, kot tisti, ki za turiste skrbijo, in tudi domačini: ljudje, ki turiste zgolj prenašajo, kar ni vedno lahko in prijetno.
Na tem svetu smo pravzaprav vsi “turisti” … gostje … Naš pravi dom je drugje. In čeprav je “čiščenje zajeto v ceno”, mi vedno pospravimo in očistimo našo rajsko lokacijo, da ima gospodar manj dela, preden sprejme naslednjega gosta. Ta odnos je nujno treba vnesti v naše vsakodnevne in vsakdanje odnose.
Saj ste že doživeli obisk, ko ste po slovesu imeli občutek, da ste bili vi na obisku, da ste bili vi gost? Da je gost postal gostitelj? Kot Jezus pri zadnji večerji (Jn 13,1-16). Če zapišem, da je bil Jezus “nebeški Turist”, se boste morda zgražali, morda pa morate le premisliti in prevrednotiti besedo “turizem”. Ker: “Turizem smo ljudje!”
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Starodavna cerkvica blizu Ljubljane, ki je kot nalašč za družinski izlet
Preberite še:
Ste na družbenih omrežjih že zasledili profil Catholic Slovenia?
Preberite še:
3 napake staršev, ki s svojimi otroki ne preživijo veliko časa
