Svetnikov se običajno spominjamo na dan njihove smrti (rojstvo za nebesa), poznamo pa nekaj izjemCerkev vse bogoslužno leto obhaja godove svetnikov, ti datumi pa običajno zaznamujejo dneve, ko so svetniki umrli in se rodili za večno življenje. Med izjeme recimo sodita bogoslužni spomin sv. Janeza Pavla II., ki ga vsako leto obhajamo 22. oktobra, na obletnico njegove izvolitve na papeški položaj, ali pa bogoslužni spomin sv. Zelije in Ludvika Martina, ki ga obhajamo na datum obletnice njune poroke.
Preberite še:
Svetnica iz Kopra, ki je napovedala dan svoje smrti
Kljub temu pa se Cerkev v bogoslužnem koledarju spominja treh rojstev: Jezusovega (25. decembra), Marijinega (8. septembra) in rojstva Janeza Krstnika (24. junija).
Jezusovo rojstvo
Jezusovo rojstvo je za katoličane seveda osrednji praznik, saj zaznamuje dan, ko je svet ugledal obličje učlovečenega Boga. Jezusov rojstni dan devet mesecev prej dopolnjuje praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko se spominjamo trenutka dejanskega učlovečenja: ob angelovem oznanjenju je bil Jezus spočet v Marijinem telesu.
Preberite še:
3 pogledi na prijateljstvo, kot ga je doživljala Marija
Marijno rojstvo
Katoličani slovesno obhajamo tudi rojstni dan Device Marije. Prav tako kot je božič povezan s praznikom devet mesecev pred Jezusovim rojstvom, se tudi rojstva Device Marije devet mesecev pred tem spominjamo s praznikom brezmadežnega spočetja, ki ga obhajamo 8. decembra – takrat praznujemo dejstvo, da je bila Marija brez greha od prvega trenutka, ko je bila spočeta v telesu svoje matere sv. Ane. Marija je Brezmadežno spočetje.
Janez Krstnik
Rojstni dan sv. Janeza Krstnika ima prav tako zelo bogato simboliko. Znova lahko zaznamo povezavo med datumi: Janezov rojstni dan obhajamo šest mesecev pred božično vigilijo, kajti angel Gabrijel je Mariji povedal, da je njena sorodnica v šestem mesecu nosečnosti. To pomeni, da je Janez pol leta starejši od Jezusa.
Preberite še:
To so ostanki trdnjave, v kateri je bil obglavljen Janez Krstnik
Janez je bil – skupaj s svojo materjo – seveda deležen posebne Marijine skrbi. Komaj noseča z otrokom, spočetim od Svetega Duha, “je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete (torej Janez Krstnik, op. a.) veselo zganilo v njenem telesu.” Elizabeta je svoji mladi sorodnici povedala, kaj se je zgodilo: “Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo.”
Cerkveno izročilo pravi, da je bil med srečanjem s svojim sorodnikom še pred njunim rojstvom Janez poln Svetega Duha, zato se je že rodil očiščen izvirnega greha. (V Evangeliju po Luku (1,15) beremo, kako je angel Gabrijel Janezovemu očetu Zahariji napovedal, kaj se bo zgodilo: “Že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom.”)
V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate ostanke Herodove trdnjave, kjer naj bi po izročilu obglavili Janeza Krstnika.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Redovnice, ki so postale senzacija na družbenem omrežju TikTok
Preberite še:
Kako se otresti sramu in negotovosti, ki se nabirata v nas
Preberite še:
Vodič za ženine: kravata, metuljček ali plastron?
