Ob rojstnih dnevih drug drugemu pogosto zaželimo dobrega počutja in ljubezni. Če na ljubezen drugih pogledamo od blizu, se lahko izkaže, da sta ti dve želji nezdružljiviLjubezen je nenehno odrekanje sebi v korist druge osebe, to je podarjanje nesebičnega darila samega sebe. Zahteva trud in predanost. Na srečo se lahko tega priučite.
V zvezku duhovnih vaj 9 korakov, ki te bodo odprli Ljubezni hodimo po poti s sv. Valentinom, ki nas spremlja ob devetih lekcijah ljubezni. Katerih devet stvari je treba pri sebi predelati, da bi se izboljšali v ljubezni?
Preberite še:
7 nasvetov papeža Frančiška za ljubezen med zakoncema
Hvaležnost za življenjsko zgodbo
Sveti Pavel nam priporoča, naj se zahvaljujemo v vsaki stvari (1Tes 5,18). Ni napisal, naj bomo hvaležni le za to, kar je dobro, hvaležni moramo biti za vse – tudi za to, kar je slabo, težko, kar nam prinese trpljenje, kar se nam zdi hudo. Vsakemu izmed nas se v življenju zgodijo stvari, ki v nas vzbujajo težka čustva – jezo, ljubosumje, žalost. To so lahko travmatične izkušnje iz preteklosti, neurejeni odnosi z drugimi osebami, še ne zaceljene rane.
Preberite še:
6 korakov, kako ženi izkazati ljubezen
Darovi in talenti
Vsak dar zahteva čas in delo. Želje in hrepenenja je treba pravilno prepoznati. Lahko si zastavimo tri vprašanja: Ali to želim storiti? Bo to zame in za svet nekaj dobrega? Imam čas za delo in razvijanje tega talenta? Naši dnevi so časovno omejeni in gotovo nam ne bo uspelo uresničiti vsake želje. Odgovornost za tisto, kar nas privlači, se začne v trenutku, ko se odločimo: imam načrt, kako uresničiti svoje sanje in začel jih bom uresničevati.
Na primer: Zelo si želim peti, drugim to zavidam, glasba me gane, prijatelji mi govorijo, da imam dober glas in posluh, sanjam o tem, da bi nastopal na odru. Preden bom organiziral svoj prvi koncert, se bom prijavil na ure petja, ki se jih bom udeleževal vsak teden pol leta. Potem se bom odločil, kaj bom s to željo storil.
Preberite še:
Po zaključenem študiju medicine je pustila vse, da bi uresničila svoje sanje
Zdravljenje bolezni in celjenje ran
Lahko je reči, da je svoje trpljenje vredno položiti k Bogu, pristati nanj, ga sprejeti in poljubiti kot svoj križ. Kadar pa je to treba storiti v resnici, se marsikaj v nas s tem ne želi strinjati. Vemo, da je to težko uresničiti. Zdravljenje in osvobajanje sta proces, ki ga lahko z dejanjem dobre volje začnemo danes, vendar pa ni nujno, da se bo že jutri zaključil. Verujmo, da nas Gospod skozi težke izkušnje vodi postopoma. Nekaj, kar se nam morda danes zdi nesprejemljivo in s čimer se težko spoprijemamo, bo sčasoma postalo nekaj, kar je v okviru naših zmožnosti.
Preberite še:
Kaj storiti, ko nas v sedanjosti ovirajo rane iz preteklosti
Greh in šibkosti
Kako nas lahko naše vsakdanje življenje oddalji od ljubezni in nam odvzame srečo? Začasno tolažbo lahko iščemo v alkoholu, drogah in socialnih omrežjih. To vodi v zasvojenost. Družba nas morda lahko premami k laganju ali obrekovanju. Vse to je sfera greha, ki uničuje naš odnos s Stvarnikom. Veliko grehov se zgodi tudi v naših glavah – nečiste misli, sodba brez ljubezni, pomanjkanje hvaležnosti, egoizem, ponos, pohlep.
Preberite še:
Kaj storiti, da bi se osvobodili grešnega življenja
Korak k odpuščanju in spravi
Odpuščanje in posledična pripravljenost za spravo sta proces. Danes, ko morda razmišljate o svojih mučiteljih, lahko čutite nezmožnost odpuščanja. Nič hudega. Če želite vstopiti na pot, ki vodi k odpuščanju, lahko Boga med molitvijo prosite, da bi vam pomagal začeti ta proces. To lahko zahteva veliko truda, morda celo fizične bolečine, toda brez te poti ni mogoče doseči in odkriti polne ljubezni.
Želja po svetosti
Vsakodnevno se nahajamo v konkretnih življenjskih situacijah – v družini, v službi, na ulici. Srečujemo veliko ljudi. Vsak človek v sebi nosi nam neznano zgodbo. Naša poklicanost je ljubiti tiste, ki so nam zaupani. Nehote smo lahko egoistični in gledamo samo na svoje dobro. Imejmo odprte oči – kako lahko danes postanem nekomu dar? Katere izmed mojih sanj so iskrena želja po svetosti? Kaj v mojem srcu me opozarja na drugega človeka in kaj name samega?
Preberite še:
Je svetost le za izbrance?
Prošnja k Bogu
Prositi Boga za pomoč v življenju in zaupati v njegovo previdnost zahteva veliko ponižnosti. In spet, ko se ga že odločimo prositi za pomoč, lahko pademo v skušnjavo, da bi odgovor na molitev prejeli takoj. Zaupanje v Boga temelji na potrpežljivosti in prepričanju, da bomo pravočasno prejeli pravo stvar. Nekaj naših želja mora v nas najprej dozoreti. Zlato ljubezni se preizkuša v ognju potrpljenja.
Dobro, ki ga imam v sebi
V vsakdanjem življenju včasih igramo različne vloge in si nadenemo različne maske. Če želimo resnično ljubiti, jih moramo opustiti. Da bi človek ob nas občutil ljubezen in dobroto je dovolj, da nas sreča takšne, kakršni smo. Globoko v nas ni nihče slab, ker smo vsi ustvarjeni po Božji podobi. V svetu, ki obstaja po izvirnem grehu, nismo zmožni ravnati popolnoma dobro, vendar pa se dobrih dejanjem lahko približamo.
Preberite še:
“Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
Smrt na križu
Iz človeške perspektive se nam lahko zdi, da je klic k pravi ljubezni nemogoč. V svojem življenju ga lahko uresničimo le po Božji milosti. Brez odnosa s Kristusom vse, kar smo do zdaj povedali, izgubi svoj pomen in ostane nam le žalostno trpljenje. Zato bi si za ta odnos morali še posebej prizadevati.
Negujemo ga lahko z osebno in skupno molitvijo, duhovnim branjem in, kar je najpomembnejše, prek zakramentov. Svoja dejanja, ki izhajajo iz ljubezni, bi morali vedno začeti iz življenjskih zakramentov, evharistije in čaščenja najsvetejšega zakramenta. Potem bo v nas začela prebivati Ljubezen in napolnila bo naš vsakdan.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
“Ne potrebujem dragih stvari, le občutek za lepo in obvezen nasmeh na obrazu”
Preberite še:
Ozdravljeni alkoholiki svetujejo, kako se zoperstaviti alkoholu
Preberite še:
Največja poljska cerkev, ki je tudi ena od osmih največjih cerkva v Evropi
