separateurCreated with Sketch.

To so trije svetopisemski pesimisti. Ste podobni kateremu od njih?

SAD,DEPRESSED,WOMAN
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Mateusz Szerszeń - objavljeno 02/08/20
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

V vsakem izmed nas se skriva nekaj pesimista. Zelo pomembno pa je, da vemo, ali je naš pesimizem škodljiv. Da bi našli odgovor na to, poglejmo v Sveto pismoPriznanje, da smo pesimisti, najpogosteje sproži negativno reakcijo okolice, kar nas lahko dodatno utrdi v prepričanjih in občutku razočaranja. Nihče vendar ne želi živeti v družbi oseb, ki na svet gledajo skozi temna očala.

Zadeva pa vendarle ni tako preprosta. S pesimisti se srečamo tudi v Svetem pismu, toda njihov pesimizem se odraža na različne načine.


UPSET
Preberite še:
Miti, ki jih povezujemo z depresijo

Pridigar

Prvi tip pesimizma je psihološki pesimizem. Ta je povezan s svetom čustev in najpogosteje ne predstavlja nobene nevarnosti za človeka. Še več, vsak izmed nas včasih izkusi ta tip pesimizma, ko preživlja težke čase, žaluje ali gre skozi duhovno stisko.

V Svetem pismu ta tip pesimizma predstavlja Pridigar, avtor knjige, ki slovi po svojem vanitas vanitatum – nečimrnost nad nečimrnostjo. Doživljanje negativnih občutkov je po navadi precej velik izziv za človeka.


WOMAN RELAXING
Preberite še:
Duhovna vaja, ki spodbuja pozitivnejši pogled na življenje

Depresija, žalost, razočaranje, nemir, obžalovanje in občutek krivde lahko povzročijo, da človek spremeni svoj pristop. Pogosto spremeni svoj pogled na svet, razmišljanje in obnašanje. Tak tip pesimista bo skušal najti poti iz svojega pesimizma. Posluži se molitve, stikov z drugimi ljudmi, rešitev je lahko tudi samota ali trenutek počitka, da ponovno uredi svoje misli.

Svet je poln psiholoških pesimistov. Ti ne predstavljajo nikakršne grožnje za okolje, njihovo mračno stanje pa ne traja dolgo.


HOPE
Preberite še:
Svetopisemski citati, ki vas bodo navdali z upanjem in optimizmom

PESYMIZM

favorita1987 | Shutterstock

Job

Druga svetopisemska postava, ki jo lahko označimo za pesimista, je Job. Knjiga, ki opisuje njegovo usodo, je svoj navdih črpala iz babilonskega dela Pesnitev o trpečem poštenjaku, ki je obravnavana kot eno izmed najstarejših del s pesimističnim karakterjem. Jobov pesimizem lahko označimo za eksistencialni pesimizem.

Ta sega precej globje kot emocionalno doživljanje žalosti. Eksistencialni pesimizem je reakcija človeka na njegovo krhko stanje. Job ugotavlja, da je človeško življenje kljub dobrim namenom polno trpljenja, bolezni in težav. Tudi pošteno življenje nas ne reši pred posledicami greha, zlo pa je lahko za človeka zelo boleče. Pojavljajo se tudi misli na smrt kot edino možno rešitev.

Jobovo pesimistično razmišljanje nas seznani z omejitvami človeške moči in zmožnosti. Opominja nas, da smo prah in da so v življenju določene reči, na katere ne moremo vplivati. V tem kontekstu se Job spopada s Sizifovim problemom nemoči. Šele tedaj lahko bolje razumemo njegov rek: “Naj zgine dan, ko sem se rodil” (Job 3,1).


COLLEGE,STUDENTS
Preberite še:
8 preprostih načinov, kako biti bolj optimističen

Poncij Pilat

In na koncu še popolni pesimizem, ki je filozofski pogled in je popolnoma nekrščanski. Iskreno povedano, v Svetem pismu sploh ni tako preprosto najti osebe, ki bi predstavljala ta pogled. Najbližje se mu zdi Poncij Pilat.

Pilatov pesimizem lahko priča o tem, da njegov filozofski izbor nakazuje, da stvarnost nima nobenega smisla. Ta oblika pesimizma zavrača upanje na to, da je vesolje kaj več kot kaos, Bog pa se ne zanima za človekovo usodo.

Pomanjkanje smisla s sabo prinese tudi izgubo volje do življenja in vsega, čemur ljudje neuspešno poskušajo pripisati smisel. Depresija se zdi tedaj popolnoma naravna reakcija na katastrofično sliko sveta. Resnica, dobrota, lepota in ljubezen so v tem primeru le velika prevara in pobožne želje. Tak svet neizogibno drvi v prepad in opustošenje.


WOMAN
Preberite še:
Ali pozitivno mišljenje resnično deluje?

V vsakem izmed nas je nekaj pesimista. Taki preprosto smo. Dokler naš pesimizem ne preide v popolno obliko, ni rečeno, da je to nekaj slabega. Ko pa se zavemo, da “popolnoma nič nima več smisla”, se moramo vprašati o naši veri v Božjo dobroto in previdnost.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto


MIHAELA LOZAR
Preberite še:
Predana skavtinja in prostovoljka: “Neosrečujoče je vse gledati na ravni dobička in izgube”


ADRIANA CIAFARDONI,
Preberite še:
Da bi bila ob svoji bolni sestri, je magistrirala kar v njeni bolniški sobi



Preberite še:
Nasveti, s katerimi bomo lažje vstopili v nov dan

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija