Včasih je le trenutek dovolj, da izgubimo zaupanje, ki smo ga gradili vse življenje
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Dejstvo je, da je zelo težko graditi ali popravljati odnos, če zakonca nimata zaupanja drug v drugega.
Priznani družinski in zakonski terapevt Gary Chapman v svoji knjigi Štirje letni časi zakona med drugim odgovarja tudi na različna vprašanja zakoncev. Eno izmed vprašanj se dotika prav teme zaupanja oziroma izgubljenega zaupanja.
Kako se lahko podava na pot sprave, če je najino zaupanje ogroženo ali uničeno?
Ko običajno opravičilo ne zadostuje
Ko se odločimo, da se bomo poročili, je stopnja medsebojnega zaupanja zelo visoka, pravi Chapman. Sicer se najverjetneje niti ne bi poročili. Zaupanje je lepo na varnem in se celo še stopnjuje, vse dokler ga eden od zakoncev (ali oba) ne zlorabi.
Ko je zaupanje izgubljeno, običajno opravičilo ne zadostuje. “Celo iskreno priznanje, kesanje in odpuščanje ne morejo v trenutku povrniti izgubljenega zaupanja,” pravi družinski terapevt, ki zaupanje primerja s krhko rastlino.
“Če zaupanje zlorabimo, je tako, kot da bi rastlino pohodili in jo potisnili v blato. Takšna rastlina ima v sebi še vedno moč, da se zravna in pozdravi, a je za to potreben čas.” Čas in seveda trud, da si zaupanje povrnemo.
Živeti tako, da nam nič ni treba skrivati
Tisti, ki je zlorabil zaupanje, mora zato dosledno početi vse, kar pravi, da bo storil, in iti tja, kamor je rekel, da gre. Živeti mora odkrito življenje in biti kot odprta knjiga. Sozakonca lahko tudi povabi, da ga “preverja”.
“Živite tako, da vam ne bo treba nič skrivati. Če se boste tega držali, vam bo sozakonec sčasoma zopet začel iskreno zaupati,” še svetuje Chapman.
