Teden, rezerviran za ministrante
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Za Dominika Savia, mladega italijanskega svetnika, ste gotovo že slišali. Kaj pa za Savio kamp? Zelo mogoče, saj je letos potekal že 15. leto zapored. Udeležilo se ga je 70 ministrantov iz vse Slovenije, organizira pa ga Salezijanska mladinska pastorala.
Zaradi s covidom 19 povezanega stanja udeleženci tokrat niso gostovali v blagodejnem zavetju pohorskih gozdov, ampak so prejšnji teden pod vodstvom salezijancev Gašperja Otrina in Klemena Balažiča ter dvajseterice animatorjev ob upoštevanju vseh zdravstvenih priporočil preživeli v Želimljah.
Preberite še:
Na koncu maše vselej pove šalo: “Ne odhajajte iz cerkve, kot da smo imeli sedmino”
Med spovedjo in nočno igro
V nasprotju z oratorijskimi dejavnostmi je na ministrantskem taboru, ki se ga ponavadi udeležujejo le fantje, in sicer v starostnem razponu od četrtega razreda do prvega letnika, več športnih aktivnosti, več adrenalina. V urniku so se zvrstili pohod na Golo, vožnja z ladjico, kurjenje ognja, ustvarjalna delavnica in še kaj.
Preberite še:
Si predstavljate ministranta, ki bi duhovniku med mašo prinesel telefon za selfie?
“Predvsem jim je všeč nočna igra Gnide, pri kateri se lovijo po gozdu, v temi, nad njo so res navdušeni, četudi je kdaj kdo odrgnjen ali pade,” poroča Gašper Otrin in izpostavlja tudi drugi, duhovni vidik kampa, ki je bil z običajnih dveh terminov združen v enega.
Sprehodite se po fotoutrinkih Savio kampa 2020:
“Tudi spoved in priprava nanjo sta drugačni. Ni tako kot v župniji, kjer morajo ponekod duhovniki na hitro spovedati veliko otrok. Tu si spovedniki vzamejo čas, spoved vključuje pogovor. Tudi maše niso tipično župnijske. Liturgija je zelo nevsakdanja, mladinsko obarvana, a znotraj okvirov katoliškega. Tudi plešemo ali se gibamo, pozibavamo.”
Kaj je saviada
Nekdo je marljiv pri pospravljanju sob. Drugi je odličen pri nogometu, tretji blesti pri skokih v vodo. Skupina ministrantov, ki dobro opravlja vse našteto in se ponaša še z nekaterimi drugimi merljivimi odlikami, pa je ob koncu ministrantskega tabora prvak v saviadi.
Žoga povezuje
Pomembna elementa sta tudi povezanost in občutek skupnosti. Še posebej v obdobju, ko že od marca ni verouka in ko so številne dejavnosti, na primer oratoriji, odpadle. Marsikateri otrok se je tako znašel v svojevrstnem duhovnem vakuumu.
Preberite še:
Kaj vse dobiš, če si ministrant(ka)?
“Na Savio kampu se srečujejo fantje iz vse Slovenije, od Prekmurcev do Primorcev. Kdaj se zato tudi ne razumejo med sabo. A ko dobijo žogo, je vsem vse jasno,” vsestranski jezik športa izpostavlja Gašper Otrin, tudi sam nekdanji športnik: “Tukaj ministranti z duhovnikom igrajo nogomet, z njim se pri kosilu lahko pogovarjajo o vsakdanjih rečeh. Duhovnik ne izpade kot nekdo, ki bi le nekaj veleval.”
Večkratni udeleženec Savio kampa je tudi letošnji novomašnik Tilen Oberwalder Zupanc. Ves čas trajanja tabora je bil prisoten tudi diakon Peter Čemažar, prav tako nekdanji udeleženec in animator.
Preberite še:
Beseda, s katero noben vaš prepir z možem ne bo več enak
Preberite še:
Hrepenela je po možu, Bog pa ji je pripravil drugačno pot – posvečeno življenje
Preberite še:
“Želela sem si otroka. Tako močno želela …”
